Obdobje, ko največje tekmice na velikih tekmovanjih niso le vrstnice, temveč najboljše metalke na svetu. Brežičanka je v tej sezoni osebni rekord dvignila na 71,25 metra in se včlanila v klub 70. Bolj kot rekord je zanjo pomembno nadaljevanje sezone, v katerem se je ustalila pri metih okrog 67 in 68 metrov (podobni daljavi je dosegla prejšnji četrtek v Velenju in v soboto v Mariboru), kar najbolj veseli trenerja Vladimirja Keva. Strokovnjaka, ki se vsakega koraka s svojo atletinjo loti premišljeno, ki ve, da ji bo vsaka izkušnja na velikih tekmovanjih prišla prav. Zato na bližajočem se evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah v Londonu Kevo ne pričakuje čudežev, temveč izkušnjo, ki ji bo koristila v nadaljevanju kariere.

Zadnje tekme so pokazale, da ste se ustalili pri daljavah, ki so še v lanski sezoni za vas pomenile rekordne mete. Ste z daljavami zadovoljni?

To je bil trenerju in meni največji cilj. Sicer se po vsaki tekmi zavedam, da sem sposobna tudi daljših metov, a moram biti z dosežki zadovoljna. Manjše težave imam s tehniko. Zato si želim, da bi povprečje metov še nekoliko dvignila in se bolj ustalila pri metih okrog 68 metrov in pol, morda 69 metrov.

Je izboljšanje tehnike možno že do letošnjih največjih tekmovanj ali potrebujete daljše časovno obdobje?

Da bo tehnika stabilna, potrebujem daljše časovno obdobje. Seveda pa si želim, da bi na največje članske tekme prišla dobro pripravljena, da bi lahko ob boljši tehniki metala kladivo okrog 70 metrov.

Osebni rekord ste v letošnji sezoni krepko dvignili. Vam je rekordni met povečal apetite, da se mu morate čim večkrat približati, ga morda izboljšati?

Bila bi bolj zadovoljna, če bi se daljavam okrog 71 metrov približala večkrat. A moram biti zadovoljna z napredkom, ki sem ga pokazala v tej sezoni.

Boste prvi vaši večji članski tekmi na velikih tekmovanjih jemali kot izkušnji ali vam vendarle misli kdaj uidejo k odmevnejšemu rezultatu?

Evropsko prvenstvo in predvsem olimpijske igre jemljem kot pomembno izkušnjo na svoji športni poti. Rada bi se naučila tekmovati z najboljšimi metalkami kladiva na svetu, da se bom lahko nekoč tudi sama z njimi enakovredno merila. Sicer je moja glavna želja sezone, da jo zaključim kot psihološko trdna športnica z ambicijami v prihodnosti.

Na največjem slovenskem mitingu v Velenju je bila vaša tekmica dvakratna svetovna prvakinja Yipsi Moreno in še nekaj metalk, ki so bolj uveljavljene, kot ste sami. Ste denimo med tekmo opazovali tekmice in se od njih skušali kaj naučiti ali ste se osredotočali zgolj nase?

Seveda sem spremljala predvsem Yipsi Moreno. Sicer ne med ogrevanjem, temveč predvsem pri tekmovalnih metih. Opazovala sem njeno tehniko. Verjamem, da z dosežkom nekaj čez 71 metrov ni bila najbolj zadovoljna, da ima še precej rezerve. A imam še dovolj časa, da jo bom videla tudi v najboljši izvedbi. Lahko rečem, da doslej na tekmovanju še nikoli nisem nastopila v tako močni konkurenci kot v četrtek v Velenju. Občutek je bil odličen.

V lokalnem okolju vas poznajo praktično vsi. Kako je živeti z občutki, ko od vas v prihodnosti vsi pričakujejo odmevne rezultate?

Na vse skupaj sem se navadila. Mislim, da ljudje v moji okolici ne pričakujejo, da bom dosegla ravno svetovni rekord. Bolj bi rekla, da se vsi veselijo, če sem zadovoljna jaz. To me veseli.

Kako usklajujete šolo in šport?

Letos sem se bolj posvetila športu in Višjo ekonomsko šolo v Brežicah pustila na stranskem tiru. Zato sem se odločila, ker se ves čas zavedam, kako zelo pomembno je letošnje leto zame. Za zdaj lahko rečem, da sem izbrala pravo pot.