V Grčiji namreč stranka, ki zmaga na volitvah, dobi še bonus 50 sedežev v parlamentu. Socialistična stranka Pasok, ki prav tako podpira sprejete mednarodne zaveze Grčije, naj bi dobila okoli 12 odstotkov glasov.

(Foto: AP)

Vodja Nove demokracije Antonis Samaras je vse proevropske stranke že pozval k oblikovanju vlade narodne enotnosti. "Izgubiti ne smemo niti minute," je poudaril.

Dejal je še, da so Grki danes sporočili, da želijo ostati povezani z Evropo. "To je zmaga za vso Evropo," je dejal množici zbranih novinarjev v Atenah.

Skrajno leva stranka Siriza, ki zavrača varčevalne ukrepe in zaveze, ki jih je sprejela Grčija v zameno za mednarodno finančno pomoč, je glede na delne izide zbrala okoli 27 odstotkov glasov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vodja Sirize Aleksis Cipras je že priznal poraz in čestital Samarasu ter mu dejal, da Grčija zdaj nujno potrebuje vlado.

(Foto: Reuters)

Vodja socialistov Evangelos Venizelos pa je predlagal oblikovanje "vlade narodne soodgovornosti", češ da bi bilo to v skladu s tistim, kar so danes na volitvah izrazili Grki. Kot je dejal, bi morale biti v vladi tudi druge stranke levice, poleg Pasoka še Demokratična levica in Siriza. "Nobene odločitve ni moč sprejeti brez te narodne enotnosti," je dejal.

V parlament naj bi se tudi tokrat, tako kot na volitvah maja, uvrstilo sedem strank, med njimi tudi skrajno desna Zlata zora. 6. maja sicer nobeni stranki ni uspelo zbrati dovolj glasov za oblikovanje vlade, tako da so morali Grki danes vnovič na volišča.

Pogajanja o oblikovanju vladne koalicije med Novo demokracijo in Pasokom naj bi se začela že v ponedeljek.

Aleksis Cipras. (Foto: AP)

Papandreou: Kdor bo volil radikalno levico, ne bo imel kaj za jesti

Besed pred volitvami pa ni izbiral nekdanji grški premier George Papandreou, ki je dejal, da bi izstop Grčije iz območja evra pomenil "veliko katastrofo“. Meni, da Grčija sama ni problem, je pa bila ravno ta država tista, ki je pokazala na že dlje časa trajajoče težave v evro območju. Njegova vlada je sicer postavila pogoje za prvi grški "bailout“ z EU in IMF-jem, opozarja pa, da tisti, ki želijo glasovati za radikalno levico, v primeru zmage ne bodo imeli kaj za jesti.

Po njegovem mnenju bi lahko Grčija, če bi ji dali še malo več časa, spoštovala pogoje za pridobivanje denarja mednarodnih institucij. "Evro nas dela stabilne. Izstop iz območja te valute bi pomenil tudi beg bank, višjo inflacijo, ostrejše reze pri plačah in padec BDP-ja za 20 odstotkov. To bi bila velika katastrofa,“ je pojasnil za BBC in dodal, da sama Grčija ni težava. "Če bi bila, bi nas enostavno brcnili iz območja evra,“ je bil jasen. Po njegovem prava težava leži v "arhitekturi“ skupne valute.

Nekdanji premier Grke svari pred "veliko katastrofo". (Foto: AP)

"Imamo skupno valuto, nimamo pa skupnega bančnega sistema, skupne fiskalne politike, imamo različne delovne zakone in pokojninske sisteme,“ je dodal in povedal, da se strinja z idejo skupnega dolga v območju evra ali evroobveznic. "Strukture v Evropi se morajo bolj integrirati in postati močnejše,“ je zaključil.

Strogi varčevalni ukrepi

Grčija je mednarodno pomoč prvič dobila leta 2011 in sicer v višini 110 milijard evrov, letos pa še 130 milijard evrov, poleg tega so ji zasebni upniki odpisali 107 milijard evrov dolga.

V zameno za pomoč so bile Atene prisiljene sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki jim najbolj ostro nasprotuje stranka Siriza.

(Foto: Reuters)

Da si bo prizadeval za omehčanje pogojev, je že pred volitvami napovedal tudi vodja Nove demokracije Samaras.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je danes nakazal, da obstaja nekaj prostora za dogovor, v smislu podaljšanja časa, ki ga ima Grčija na voljo, da zniža primanjkljaj.

Iz Grčije so danes poročali tudi o incidentih. Na enem od volišč Atenah so zažgali volilno skrinjico, pred zasebno medijsko družbo Skai TV, ki podpira varčevalne ukrepe, pa so našli granati.