Vendar pa se iz poziva k brezplačnemu sodelovanju na proslavi ob dnevu državnosti očitno ni izcimil želeni rezultat, saj bodo glavnino programa sestavljale folklorne skupine, ki se pozivu niti niso neposredno odzvale, temveč so bile, kot smo izvedeli v pogovorih z njihovimi predstavniki, k sodelovanju na proslavi povabljene posebej.
Proslava ob dnevu državnosti bo letos v petek, 22. junija, na Kongresnem trgu, ustvarjalo pa jo bo 250 nastopajočih, kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Vladi je poleg navajanja velikega števila nastopajočih - to je seveda seštevek plesalcev folklornih skupin in članov orkestra - tudi sicer veliko do tega, da bi v javnosti ustvarila vtis, da ustvarjalcem proslava res predstavlja "čast in izziv", saj navaja tudi nekoliko dvoumno informacijo, da naj bi bil program "izbran po pozivu umetnikom, ki bi se bili pripravljeni odpovedati honorarju".
Kako so se umetniki izneverili državi
Že pred tedni so na naše poizvedovanje iz urada odgovorili, da so se slovenski kulturni ustvarjalci "na poziv k sodelovanju na proslavi ob slovenskem državnem prazniku odzvali v velikem številu". Ker v predstavljenem programu pretežno sodelujejo neposredno vabljeni (po)ustvarjalci, je torej iz zgornje informacije, če je seveda točna, mogoče razbrati, da odziv vsebinsko ni ustrezal želenemu konceptu Koordinacijskega odbora za državne proslave.
"Program smo sestavili po navodilih odbora, ki je v proslavo želel vključiti vsebine, ki predstavljajo regionalno pristnost in kulturne navade ter običaje," pravi eden od obeh avtorjev koncepta proslave Vasja Samec (skupaj z njim ga je pripravil Tomaž Simetinger). Poleg Orkestra Slovenske filharmonije so prejeli ponudbe za brezplačno sodelovanje tudi iz nekaterih drugih slovenskih kulturnih javnih zavodov, med drugim tudi SNG Opera in balet Ljubljana, ponudili so se tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter mnogi drugi posamezniki in institucije, je dejal Samec. V proslavo pa po njegovih besedah niso vključeni, ker s ponujenimi točkami ne sodijo v njen koncept.
Proslava prvič v znamenju folklore
Kulturni program proslave se bo začel z nastopom Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo izvedel Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka. Od direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča smo izvedeli, da je bila njihova umetniška hiša k sodelovanju povabljena posebej, vendar so se zanj ponudili tudi sami, kar se zdi direktorju normalno, saj jih financira država. Pravi, da je za javne zavode tudi sicer običajno, da prejemajo tovrstna povabila organizatorjev proslav ali pa sodelovanja predlagajo kar sami.
Koncertu bo sledil nastop sedmih folklornih skupin iz vse Slovenije, s čimer bo glavnino programa državne proslave na najvišji ravni prvič oblikovala ljubiteljska kulturna dejavnost. Vlada je pri tem seveda prišla na svoj račun pri iskanju "zastonjskega", saj je za folklorne in druge ljubiteljske umetniške dejavnosti značilno, da za večji del svojih nastopov ne pričakujejo plačila. Nastopov v šolah, vrtcih in domovih upokojencev ne zaračunavajo, so nas seznanili predstavniki skupin, enako pa velja za nastope humanitarnih dimenzij in seveda tudi za nastop na državni proslavi najvišjega nivoja, ki se folkloristom ne ponudi vsak dan, temu primerno pa se ga zelo veselijo. Določene skupine so seznanjene z informacijo, da naj bi jim država pokrila stroške, po besedah drugih pa med organizacijo nastopov beseda še ni nanesla na povračilo stroškov, a se nastopa tudi v primeru finančnih izgub ne bi branili.
Zdi pa se, da je dejanski izkupiček vladnega poziva neki drug poziv, ki se je v razpravah o volonterskem delu umetniških ustvarjalcev že dodobra usidral. Namreč poziv, da naj začnejo svoje delo brez plačila po novem opravljati tudi resnični paraziti, profesionalni zajedalci in drugi škodljivci na najvišjih državnih funkcijah.
