Državi sta se dogovorili, da bo lahko Slovenija na ravni EU zaščitila geografsko označbo kranjske klobase in da je Avstrija pri tem ne bo ovirala - pod pogojem, da bo lahko sama še naprej uporabljala tradicionalne nazive za svoje klobase käsekrainer, schweinskrainer, osterkrainer in bauernkrainer, ne bo jih pa smela prevajati v druge jezike. Slovenski proizvajalci kranjske klobase bodo po drugi strani njeno ime lahko prevajali v vse jezike, tudi v krainer wurst v nemško govorečih državah, medtem ko se avstrijska käsekrainer v Sloveniji ne bo mogla prodajati pod nazivom kranjska klobasa s sirom, ker bi to lahko zavedlo potrošnika.

Etnolog dr. Janez Bogataj, eden najboljših poznavalcev kranjske klobase, ki ji je lani posvetil tudi monografijo, je nad razpletom navdušen. "To je dokaz, kaj se da narediti, če se stvari počnejo razumno. To je lep dosežek, ki je lahko dober primer za vse morebitne bodoče zaščite kmetijskih proizvodov in živil, ki nas še čakajo. Nujno je treba zaščititi tudi potico, a mislim, da bodo tudi tu težave, vendar ne zaradi imena, ampak zaradi podobnih tehnologij priprave," napoveduje dr. Bogataj, vendar je prepričan, da so tudi pri potici argumenti na slovenski strani.

To, da bodo Avstrijci še smeli proizvajati svojo käsekrainer, pa ga ne moti, saj meni, da nima prav nič skupnega z našo kranjsko klobaso. "Mi klobas s sirom nismo nikoli delali, ker so bile slabe in mastne in ker se iz njih cedi sir. V dunajskem dialektu taki klobasi pravijo izcedek iz gnojnega tura," pove Bogataj in tako človeka nehote odvrne od tega, da bi sploh poskusil to avstrijsko specialiteto.

Profesor Bogataj je ves čas poudarjal, da je krainer wurst le nemško poimenovanje za kranjsko klobaso, ta pa je dobila ime po deželi Kranjski, torej po območju današnje Slovenije. Kranjska klobasa je na ravni Slovenije zaščitena od leta 2008, od marca 2009 čaka še na evropsko zaščitno značko. Evropska komisija je februarja letos predlog njene registracije objavila v uradnem listu Evropske unije, katera koli država članica EU pa lahko v šestih mesecih ugovarja registraciji. V primeru ugovorov jih EK zaprosi, naj se v šestih mesecih medsebojno dogovorijo, če dogovor ni mogoč, pa komisija o registraciji odloči sama, in če vlogo za registracijo zavrne, pridelek izgubi tudi prehodno zaščito doma. Rok za ugovore poteče sredi avgusta, in ker se je Sloveniji in Avstriji uspelo dogovoriti, bo postopek evropske zaščite najverjetneje končan veliko prej, kot je sprva kazalo.

Janez Bogataj je bil med tistimi, ki so zaščito kranjske klobase upravičevali tudi pred avstrijsko javnostjo. Avstrijci so bili namreč prepričani, da bi zaščita kranjske klobase ogrozila njihovo kultno klobaso s sirom, imenovano käsekrainer, ki pa ima druge sestavine kot naša kranjska klobasa, tudi ne vsebuje tako kakovostnega mesa, poleg tega je namenjena peki na žaru, kranjska klobasa pa kuhanju. Bogataj pravi, da je v svojih nastopih na avstrijski državni televiziji citiral avstrijske avtorje, ki so pisali o tem, da je matična domovina kranjske klobase Slovenija. "Zadnja avstrijska monografija, izšla je v 2. polovici leta 2011, govori o 100 značilnih avstrijskih jedeh, a ne o kranjski klobasi, temveč le o käsekrainer. V okvirčku piše, da je izvirna domovina kranjske klobase današnja Republika Slovenija. S temi argumenti sem jaz nastopal," nam je pojasnil Bogataj.

Z razpletom je zadovoljen tudi Boris Jež iz GIZ Kranjska klobasa, ki je še v četrtek sodeloval na videokonferenci z Avstrijci glede kranjske klobase. "Avstrijci bi nam lahko blokirali njeno zaščito, kot nam blokirajo zaščito štajersko-prekmurskega bučnega olja, o kateri bo zdaj odločala evropska komisija. Velika zadrega bi bila, če bi tudi o zaščiti kranjske klobase razsojali arbitri, ki jih določi evropska komisija. Neprimerno boljša pot je, da smo se medsebojno dogovorili," meni Jež.