Sicer pa se bo odrska različica Pike Nogavičke, legendarnega knjižnega lika, ki ga je ustvarila švedska avtorica Astrid Lindgren, s svojim konjem, opico in prijatelji dokončno poslovila od uspešne poti v torek pod milim nebom na ljubljanskem Kongresnem trgu, ko bo nekoliko prirejena predstava odigrana v okviru festivala Junij v Ljubljani.

Večno mlada uspešnica

Pika je oder prvič zavzela v začetku leta 1998 in že takoj so ji navdušeno vzklikali otroci vseh starosti. Gledalce je preprosto prevzel živahen preplet animiranega filma, plesnega teatra in kabareja, ki je bil pomešan še s humorjem in veliko domišljije. Že tedaj so predstavi napovedovali, da bo velika uspešnica, ki se bo v enaki igralski sestavi uprizarjala vse do takrat, ko bo ansambel sposoben vseh vragolij, ki jih počne na odru.

Igralka Janja Majzelj, ki vse od premiere uteleša naslovno junakinjo, meni, da se je celotna zasedba že toliko postarala in "organsko spremenila", da je resnično čas, da pomaha v slovo tej zgodbi. "Ta predstava je z nami zorela, a sedaj tudi dozorela," še pristavi Majzljeva, ki nima posebnih težav s tem, da se mora posloviti od lika, ki ga je tako dolgo igrala. Toda dejstvo, da je junakinjo upodobila tolikokrat, se ji zdi izjemno pozitivno, saj se je s tem še veliko bolj udomačila v predstavi kot sicer. Tudi preostanek igralske zasedbe se je v vsem tem času le malenkostno spremenil. Novo "podobo" je dobil Tomaž, ki ga je najprej igral Janez Škof, zdaj pa ga na odru uteleša Boris Kos, vlogo kapitana Evrazija Nogavice pa je pred časom od Pavleta Ravnohriba prevzel Željko Hrs. Večina nastopajočih sicer igra več vlog, v ekipi pa so med drugim še Mojca Partljič (Anica), Marko Mlačnik, Ivan Rupnik, Uroš Maček in Robert Prebil. Za oblikovanje giba je poskrbel Marko Mlačnik, za glasbo Igor Leonardi, za dramaturgijo pa Marinka Poštrak. Slednja čar Pikine izjemnosti vidi v tem, da brez kakršnih koli zavor sledi svojim impulzom. "Preprosto hodi po poti uresničevanja svojih lastnih želja, ne oziraje se na svet odraslih, v katerem prepovedi in zapovedi diktirajo obseg in smer otroških želja."

Čeprav se ansambel, ki še vedno zmore številne vragolije, zaveda, da bo pod odrom pogrešal smeh različnih generacij, včasih oplemeniten celo s solzami, vendarle čuti, da je čas, da Piko pospremi na zadnjo pustolovščino. A še preden bo prestopila prag zgodovine slovenskega gledališča, bodo jeseni predstavo še posneli, kasneje pa se bo morda v nekoliko drugačni obliki vrnila z mlajšimi igralci.

Največja nagrada otroški smeh

Pika je gostovala po vsej Sloveniji in tudi tujini, prejela pa je vrsto pomembnih gledaliških priznanj, med drugim leta 2008 srebrni lovorov venec za najboljšo otroško predstavo festivala MESS v Sarajevu, več zlatih paličic in nagrado zlati smeh na zagrebških Dnevih satire.

Toda za zasedbo je bila vedno največja nagrada nasmejano in navdušeno občinstvo. "V smislu odziva občinstva je bila to zame ena najljubših predstav, saj je bila zaradi pozitivne sporočilnosti vselej izjemno dobro sprejeta. Še posebej je bilo ganljivo, kako je zmeraj razveseljevala najmlajše," sklene glavna igralka.