- Gospa Novak, dober dan in dobrodošli v moji skromni kolumni. Prosim, počutite se kot v Janševi vladi.

- Dober dan in hvala za povabilo. Vaša kolumna je zelo dobra, čeprav sem mislila, da je veliko večja. Všeč mi je naslov.

- Hvala. Gospa Novak, pobuda za prepoved poveličevanja totalitarnih režimov, vodij in simbolov je dvignila veliko prahu. Tudi vi ste javno podprli ta predlog. Zakaj?

- Tega ni treba obširno pojasnjevati. Gre za klasično dogmatično, totalitarno ideologijo, ki izključuje svobodo mišljenja in lobotomizira narod, ki je preganjala, likvidirala in izgnala na tisoče Slovencev pa tudi številne druge napredne in svobodomiselne ljudi.

- To je nedvomno res in samo strinjam se lahko z vami, a vseeno ne morete reči, da ta ideologija ni imela tudi svojih dobrih plati.

- Na kaj točno mislite?

- No, na propagiranje socialne pravičnosti, enakosti, bratstva in enotnosti, ljubezni med narodi... Ne morete zanikati, da ta ideologija in doktrina, konec koncev, nista tudi pomemben del slovenske tradicije in identitete.

- Slovenske identitete?! Lepo vas prosim, gospod Deželovič...

- V času te, kot ste dejali, "mračne in dogmatične ideologije" in pod njenim vodjem so bile v Sloveniji narejene tudi številne pomembne in koristne stvari, ne morete reči, da...

- Ne bodite smešni! O čem pa govorite? Tega starega dandyjevskega bonvivana v beli obleki in njegove komisarje so zanimali samo absolutna oblast, brezpogojna poslušnost in razkošno življenje v svili in žametu!

- Dobro, moje mnenje o njem je še slabše od vašega, vendar pa je bil ta mračni diktatorski "bonvivan v beli obleki" vseeno izjemno priljubljen med Slovenci.

- Saj sami veste, kako so se zbirali, da bi ga pozdravili. Ljudje so bili, kot pravim, manipulirani in lobotomizirani.

- Recimo, da se v večjem delu celo strinjam z vašimi ocenami. Vendar ta ideologija ni zgolj en diktator v belem. Če duh te ideologije očitno ne deluje v praksi, to še ne pomeni, da je treba stigmatizirati samo idejo. Nenazadnje, njihov znak, ki ga želite prepovedati, simbolizira veliko več.

- Kaj simbolizira?

- Predvsem, denimo, zmago nad silami teme. Upanje v boljši jutri, v pravično družbo, solidarnost med ljudmi...

- Spet vi s temi hipijevskimi floskulami! Ta zločinski simbol je znak dogmatičnega enoumja, totalitarne ideologije, preganjanja svobodomiselnih ljudi in velike nesreče za slovenski, kot tudi za drugi narode, ki so trpeli pod njim.

- Dobro, morda, kot sem že rekel, imate prav. Sicer pa mi na kraj pameti ne pade, da bi zagovarjal to ideologijo. Tisto, zaradi česar sem se hotel o tem pogovoriti prav z vami, je naslednje: prvič, kako si razlagate dejstvo, da v Ljubljani tudi po odločitvi ustavnega sodišča kljub vsemu še vedno obstaja ulica z imenom tega, kako ga že imenujete, "dandyja v belem"?

- Ne razumem...

- In drugič, še bolj pomembno: kako to, da ste ravno vi v tem časopisu protestirali, ko je primorski umetnik Dean Verzel pred nekaj tedni v Strunjanu pod pretvezo, da gre za umetniško dejanje, javno zažgal ta "zločinski simbol"?

- Kakšen simbol, o čem govorite? On je v Strunjanu zažgal križ...

- Ja, saj pravim. Ali ni ta križ, kot ste prej rekli, "znak dogmatičnega enoumja, totalitarne ideologije, preganjanja svobodomiselnih ljudi in velike nesreče za slovenski, kot tudi za druge narode, ki so trpeli pod njim"? Ali ni rimski papež, kot se temu reče, "stari dandy in bonvivan v beli obleki, ki ga zanimajo samo absolutna oblast, brezpogojna poslušnost in razkošno življenje v svili in žametu"? Pa vendar v Ljubljani še vedno obstaja Ulica papeža Janeza Pavla II.

- Kako? Vi... to je nesporazum! Pokličite urednika, takoj! Kje je izhod iz kolumne?

- Spodaj, v spodnjem desnem kotu. Ampak počakajte, saj ste sami rekli...

- Kje? Kje je izhod?!? Pazite, da ne pokličem policije!

- Tukaj spodaj, saj sem vam rekel. Takoj za temi tremi klicaji.

- Zbogom!!!