Uredništvo Dnevnikove priloge Moj dom je v sodelovanju s Celjskim sejmom in Eko skladom letos že šestič izvedlo akcijo "Iščemo energetsko učinkovite objekte v Sloveniji". Tako kot pri vseh dosedanjih razpisih od leta 2007 se je pokazalo, da je tudi pri nas vse več investitorjev, ki se zaradi višjih stroškov za ogrevanje in vse ostrejših zahtev Evropske unije glede porabe energije in izpustov toplogrednih plinov zavedajo, da je treba nekaj storiti.

Urednik priloge Moj dom Miran Kump pravi, da se še pred nekaj leti o pasivnih in nizkoenergijskih hišah na slovenskem trgu ni dosti vedelo, saj so se bili ljudje prisiljeni po ustrezne informacije odpraviti v tujino. "Danes pa je to postal že standard, še posebno za novogradnje in zasebne hiše, zdaj pa smo storili še korak naprej in želimo spodbuditi tudi lastnike poslovnih stavb in javni sektor pri obnovi njihovih energijsko potratnih objektov. Veseli smo, da je bilo letos kar pet prijav iz teh kategorij." Vseh trinajst prispelih prijav - osem stanovanjskih hiš in pet poslovnih objektov - je ocenila strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov Eko sklada (Vesna Črnilogar), Agencije za prestrukturiranje energetike (Franko Nemac), E-Netsija (mag. Bojko Jerman) in Dnevnika (Franci Dovč).

Predsednik žirije Franko Nemac nam je zaupal, da je bil glavni kriterij natečaja, na katerega so se lahko prijavili lastniki oziroma upravljavci novih in prenovljenih zasebnih, javnih in poslovnih objektov, nična ali izredno nizka energetska poraba in potencial zgradb, da same proizvajajo energijo iz fosilnih goriv z visokim izkoristkom ali pa po drugi strani izkoriščajo obnovljive vire. Poudaril je, da je natečaj priložnost, da vidimo celovite rešitve energijsko varčne gradnje, ne le posamičnih elementov, kot so varčna okna in vrata, solarni in ogrevalni sistemi; k celovitemu pristopu varčne gradnje in sanacije obstoječih objektov bi po njegovih besedah morala pristopiti tudi država z večjimi stimulacijami in ozaveščanjem javnosti.

V kategoriji zasebnih stanovanjskih hiš sta prvo mesto zasedla Andreja in Jože Šmid z Dola pri Hrastniku za novo, 137 kvadratnih metrov veliko družinsko hišo montažne gradnje Lumar. Za varčno pasivno gradnjo sta se odločila po dolgotrajnem zbiranju informacij, rezultat pa je topel dom, v katerem največ energije prihranita pri ogrevanju (uporabljata toplotno črpalko zemlja-voda), visok izkoristek pa ima tudi centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo. V isti kategoriji zasebnih stavb je priznanje prejela tudi 151 kvadratnih metrov obsegajoča družinska Hiša Jaris v Škofljici pri Ljubljani, izdelana po sistemu skeletne gradnje z odlično izolacijo. Poleg sistema za zbiranje deževnice v domu najdemo toplotno črpalko in centralni sistem prezračevanja z rekuperacijo.

V kategoriji poslovnih objektov je priznanje prejel biro Protim Ržišnik-Perc za nizkoenergijski poslovni objekt Cubis v industrijski coni Šenčur s prezračevalnim sistemom z rekuperacijo odpadnega zraka in centralnim nadzornim sistemom za energijske sisteme. Ogreva se s kondenzacijskimi kotli na zemeljski plin, na strehi objekta pa je sončna elektrarna. V podkategoriji turističnih objektov (kategorija poslovne stavbe) je priznanje prejelo podjetje Eutrip za Mladinski hotel Punkl na Ravnah na Koroškem. Pri gradnji so večinoma uporabili les, stavba pa se ogreva s toplotno črpalko zrak-voda z reverzibilnim delovanjem. Tretje priznanje je romalo v roke PC Radlje za Gozdno vilo Mari v Mariboru iz masivnih materialov, oblečeno v izolacijo iz kamene in mineralne volne, ki se ogreva s pečjo na pelete. Poleg centralnega prezračevalnega sistema jo odlikujejo tudi zbiralniki deževnice.