Drugi sveženj evropske zakonodaje za zaostritev proračunske discipline, ki se v bruseljskem žargonu imenuje zakonodajni dvojček za krepitev gospodarskega upravljanja, vključuje dve uredbi.
Prva predvideva krepitev nadzora nad nacionalnimi proračuni članic območja evra. Vsaka članica naj bi vsako leto do 15. oktobra predlog proračuna posredovala Svetu EU in Evropski komisiji, ki bi o njem podala svoje mnenje in po potrebi pozvala k spremembam.
Druga pa predvideva krepitev nadzora nad članicami območja evra, ki se soočajo z resnimi finančnimi motnjami ali so zaprosile za finančno pomoč. Po novem naj bi imela komisija pravico, da članico z resnimi težavami pozove, naj prosi za finančno pomoč, medtem ko je bila doslej ta pobuda v izključni pristojnosti držav.
"Dvojček" je nadgradnja svežnja šestih zakonodajnih predlogov za krepitev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji, imenovanega "šesterček", ki je začel veljati decembra lani.
Krepitev proračunske discipline gre z roko v roki s poglabljanjem finančne integracije. Komisija je novembra lani ob drugem svežnju zakonodaje za zaostritev proračunske discipline predlagala tudi vzpostavitev spornih skupnih evrskih obveznic.
Evropski poslanci pa so danes v tem kontekstu predlagali novost - vzpostavitev "evropskega sklada za odkup dolga". Gre za usklajeno izdajanje obveznic oziroma delno združevanje obveznic članic območja evra.
V ta sklad bi se zbiral dolg članic območja evra, ki presega 60 odstotkov njihovega bruto domačega proizvoda. Ta dolg, ki po navedbah parlamenta sedaj znaša 2300 milijard evrov, bi bil odplačan v 25 letih in po nižjih obrestnih merah.
To bi dalo močno zadolženim članicam območja evra prostor, da zadihajo in izvedejo težke strukturne reforme, prav tako bi pomagalo razbiti začarani krog visokih obrestnih mer, visokega dolga in nizke rasti, so prepričani v parlamentu.
Poleg tega evropski poslanci predlagajo, naj mesec po uveljavitvi dvojčka komisija predstavi kažipot do uvedbe skupnih evrskih obveznic in predlog za vzpostavitev "instrumenta za rast", s katerim bi v desetih letih zbrali okoli 100 milijard evrov za naložbe v infrastrukturo.
Prav tako predlagajo uvedbo novega pravila, s katerim bi lahko komisija članico na robu bankrota pravno zaščitila, tako da zanjo ne bi bilo mogoče razglasiti bankrota, njeni upniki bi se morali priglasiti komisiji v dveh mesecih, obrestne mere na posojila pa bi bile zamrznjene.
Tak je izkupiček prvega branja nove zakonodaje v Evropskem parlamentu. Dvojček se sedaj vrača v roke članic unije, komisija pa naj bi na podlagi pobude parlamenta o skladu za odkup dolga, ki sicer temelji na ideji nemških ekonomistov, pripravila predlog za vzpostavitev takega sklada.
Evropska poslanka iz Slovenije Mojca Kleva (S&D/SD) je ob glasovanju poudarila, da je "potreben konkreten načrt za upravljanje kratkoročnih dolgov držav in oprijemljiv predlog za uvedbo evropskih obveznic".
"Mantra komisije o spoštovanju proračunske discipline ne sme ogroziti toka investicij v območju evra, ne sme zmanjšati prepotrebnih javnih investicij v izobraževanju in šolstvu ter ne sme omejiti pospešitve politik gospodarske rasti in zaposlovanja," je izpostavila Kleva.
Zatrdila je še, da se bodo evropski socialisti še naprej zavzemali tudi za uvedbo pravega zlatega pravila, ki v izračunih primanjkljaja razlikuje med javno porabo in javnimi investicijami ter tako ustvarja manevrski prostor za povečanje investicij.
