To namreč vladi predlaga posebna medresorska delovna skupina, dosedanji neučinkovit nadzor nad delovanjem obeh lipiških družb pa naj bi izboljšali tako, da ti ne bi več imeli istih organov upravljanja ter da bi bilo za financiranje in za nadzor nad porabo proračunskega denarja v Lipici v prihodnje odgovorno le eno ministrstvo (trenutno si odgovornost delijo kmetijci in kulturniki). Če bo vlada sprejela predlog posebne delovne skupine za Lipico, to najverjetneje pomeni, da bo nadzor nad prelivanjem proračunskega denarja iz javnega zavoda v gospodarsko družbo še naprej pomanjkljiv, saj računsko sodišče, informacijski pooblaščenec in drugi nadzorni organi nimajo pravice gledati pod prste gospodarskim družbam, četudi so te v stoodstotni lasti države.

Prejšnja Janševa vlada je leta 2007 iz Kobilarne Lipica izločila turistično-gostinsko dejavnost in jo prenesla na gospodarsko družbo Lipica Turizem, d.o.o., katere ustanovitelj je javni zavod Kobilarna Lipica. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je že večkrat poudarila, da ustanavljanje d.o.o. s strani javnih zavodov omogoča pranje javnega denarja. "To ni korektno in ni transparentno. Naj se država resno vpraša, zakaj javni zavodi potrebujejo d.o.o., zakaj tega ne morejo sami izvajati. Danes se je ta praksa preveč razpasla. To je tista prva stvar, ki jo bom servirala novi vladi," je še pred zadnjimi državnozborskimi volitvami žugala informacijska pooblaščenka. Ob nedavni reviziji poslovanja Kobilarne Lipica je tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes znova opozoril, da ni funkcija niti države niti občin, da se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo in da zaradi tega ustanavljajo hčerinske družbe. "In Lipica je eden takih primerov, ki kaže, kako daleč se lahko pride, če se hčerinska družba ustanovi mogoče tudi zato, da se izogne nadzoru javnega sektorja," je ocenil Šoltes.

Še ne dolgo nazaj je tudi Tomi Rumpf, hkratni direktor Kobilarne Lipica in njene hčerinske družbe Lipica Turizem, javno poudarjal, da ga argumenti, zakaj je leta 2007 prišlo do delitve Kobilarne Lipica na dva dela, niso prepričali. "Zato sem že na začetku lanskega leta takratni ministrici za kulturo Majdi Širca predlagal, da bi se gospodarska dejavnost in dejavnost javnega zavoda znova združili v enovito organizacijsko obliko," je še pred kratkim zatrjeval Rumpf, zdaj pa je član medresorske delovne skupine, ki vladi predlaga ohranitev dosedanje oblike organiziranosti Lipice.

Po naših informacijah je ta delovna skupina tudi predlagala, da se lastništvo v gospodarski družbi Lipica Turizem s Kobilarne Lipica prenese na državo, LT bi poleg tega za KL kot koncesionarka izvajala tisti del javne službe, ki se nanaša na oglede kobilarne, na organizacijo nastopov lipiške jahalne šole, tečaje jahanja, terensko jahanje, vožnje s kočijo... Gospodarska družba LT naj bi upravljala tudi z nepremičninami, na oziroma v katerih se izvaja turistično-gostinska dejavnost. Imela naj bi jih v odplačnem najemu. Po novi ureditvi, če bo sprejeta v predlagani obliki, bi lahko v gospodarsko družbo Lipica Turizem vstopil tudi zasebni kapital, če država ne bi imela denarja za turizem v Lipici. Delovna skupina tudi predlaga možnost izločitve posamezne dejavnosti iz Lipica Turizma. Prenesli bi jih na nov gospodarski subjekt v zasebni ali v mešani lasti (javno-zasebno partnerstvo). Morebitnim zasebnim vlagateljem v nepremičnine, namenjene gostinsko-turistični dejavnosti, bi vlada lahko podelila stavbno pravico, s čimer bi jim omogočila obremenjevanje nepremičnine s hipoteko in posledično pridobivanje kreditov za vlaganje v stavbo.