Na vsak način bodite pozorni na vreme ta petek, saj nam Vid ne sme dati dežja, če hočemo, da bo žetev dobra oziroma bomo sploh imeli kaj žeti. Res pa je, da "pred Vidom muhe, napovedujejo dneve suhe". Srednjeročni obeti se po lepem in zelo toplem koncu tedna v začetku prihodnjega tedna že spogledujejo z vročimi dnevi.
Tako bo morje lahko za konec tedna pridobilo še tistih nekaj manjkajočih Celzijevih stopinj, ki mu manjkajo, da bi se pognali vanj tudi plavalci (in predvsem plavalke…) bolj zmrznjene vrste. Še zmerni maestral in vse je pripravljeno za skok v morske valove.
Vročinski valovi od leta 2000 v Ljubljani
Če so tovrstni valovi, povezani z morsko vodo, poleti osvežilni in prijetni, so povsem nasprotnega značaja njihovi vročinski oziroma zračni bratje. O njih govorimo takrat, ko imamo več dni zaporedoma opraviti z najvišjimi dnevnimi temperaturami zraka, ki presegajo 30 stopinj Celzija. Sicer za vročinske valove ne obstaja enotna opredelitev, saj se ta razlikuje glede na različna podnebja. Saj veste sami, nekaj dni vročine že še zdržimo, potem pa postane vse skupaj res za marsikoga nevzdržno. V naših, to je zmernih geografskih širinah zadošča za občutek vročinskega vala vsaj petdnevno zaporedje vročih dni. Oglejmo si najprej skupno število vročih dni na letni ravni. Več kot 30 takih dni (podatki so za Ljubljano) v letu smo imeli v zadnjih treh desetletjih kar petkrat, od tega štirikrat od 31 do 33 dni, zloglasno vročega poletja 2003 pa kar 54. Med prvimi desetimi leti po številu vročih dni jih je kar sedem po letu 2000. Zdaj pa k vročinskim valovom: rekordnega leta 2003 je trajal najdaljši kar 14 dni, sledila pa sta mu še dva sedemdnevna. Leta 2006 smo imeli 13dnevnega in leta 2002 11dnevnega, po 10 dni pa je trajal v letih 2000, 2007 in 2011. Sicer pa smo imeli po letu 2000 še štiri vročinske valove z osem- in sedemdnevnim zaporednim nizom vročih dni. Zelo verjetno bodo v zmernih geografskih širinah v prihodnje vročinski valovi še pogostejši.
Vročinski zdravstveni dejavniki in ukrepi za preprečevanje posledic vročinskih valov
Vročino teže prenašamo, če smo predhodno dehidrirani zaradi premalo pitja, prebavnih težav, jemanja zdravil, ki povečajo izločanje vode iz telesa v urin (diuretiki), alkohola in kofeina ter drugih poživil. Tudi nekatera druga zdravila lahko zmanjšajo sposobnost prilagajanja na vročino. Pomanjkanje kondicije, debelost, utrujenost, nenaspanost, dolgotrajno fizično naprezanje, neprimerna obleka in neprilagojenost na toplo podnebje prav tako zmanjšajo sposobnost prenašanja vročine. Med dolgoročno načrtovanje ukrepov za preprečevanje posledic vročinskih valov sodijo sistem za zgodnje meteorološko obveščanje o pretečih vročinskih valovih, pravočasno medijsko in strokovno medicinsko izobraževanje. Prav tako pa je pomembno svetovanje prebivalcem in strokovni javnosti o postopkih za zmanjševanje ter preprečevanje posledic vročinskih valov za zdravje ljudi. Na daljši rok sodi med tovrstne ukrepe tudi ustrezno prostorsko načrtovanje z gradnjo stanovanj iz primernih materialov in z vgrajenimi zaščitnimi elementi ter načrtovanjem in urejanjem okolice, ki ščiti pred pregrevanjem. Sem spada tudi načrtovanje zelenih površin in prezračevanje mestnih predelov. Potemtakem smo zdaj pripravljeni na prvi val, ali pač?
