Bo po spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki bo očitno osrednja strukturna reforma sedanje Janševe vlade, prekarni način življenja postal pravilo, ali pa so, kot trdijo delodajalci, takšne zgodbe zgolj posledica preveč toge delovne zakonodaje? Delodajalci so prepričani, da je treba trg dela "fleksibilizirati" s poenostavitvijo postopkov pri odpuščanju, skrajšanjem odpovednih rokov in zaposlitvami za krajši čas ter poceniti z znižanjem odpravnin in bolniških nadomestil, ukinitvijo dodatka za delovno dobo, odpravo plačanega odmora za malico... Če bi bil trg dela v Sloveniji bolj prožen, bi se tudi podjetja, kot zagotavljajo, lažje odločala za zaposlovanje, tudi za nedoločen čas.

To se je namreč od leta 2000 do 2009 po deležu zaposlenih zmanjšalo z 61,4 na 55,7 odstotka, medtem ko se je obseg dela za določen čas od leta 2002 do letos povečal s 14,6 na 19,2 odstotka. Če je bilo leta 2007 med prostimi delovnimi mesti 76,6 odstotka delovnih mest za določen čas, jih je letos že 83 odstotkov.

Odpuščanje dvakrat daljše in dvakrat dražje kot na Češkem

Delodajalca, ki ne bi imel obilo pripomb na slovensko delovno zakonodajo, nam kljub trudu ni uspelo najti. Vsi po vrsti se pritožujejo, še zlasti nad dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pri odpuščanju. "Odpustiti slabega ali odvečnega delavca je strašen problem," opozarja Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno, zlate gazele 2011, Gregor Pipan, direktor računalniškega podjetja XLAB, pa pri tem dodaja, da morajo pri krivdni odpustitvi zaposlenega zapraviti tri do štiri mesece časa. "Še zlasti za manjše podjetje pomeni to veliko birokracije in energije," poudarja Boštjan Gaberc, direktor dolenjsko-posavske gazele Mikrografija.

Podjetja, ki poslujejo na trgih bivše Jugoslavije, ugotavljajo, da je tudi tam zakonodaja zelo toga, precej bolje pa je menda v državah vzhodne Evrope. Po besedah Edyte Gorecke, kadrovske direktorice podjetja Goodyear Dunlop za srednjo in jugovzhodno Evropo, zahteva prekinitev pogodbe iz poslovnih razlogov na Češkem dvakrat manj časa in tudi dvakrat manj stroškov. Še lažje je odpuščanje v ZDA. "Birokratskih ovir je, predvsem pri prekinitvah pogodb, manj in v praksi lahko prekineš pogodbo o zaposlitvi tako rekoč čez noč, pri čemer mora za to seveda obstajati neki razlog," pojasnjuje Gašper Koren, operativni direktor računalniškega podjetja Zemanta.

Po mnenju delodajalskih združenj je v slovenski delovni zakonodaji preveč ostankov nekdanjega socialističnega sistema. "Nikjer več nimajo v zakonodaji odmora za malico ali prevoza na delo, saj je to materija, ki mora biti v kolektivnih pogodbah. In kaj ima delodajalec z delovno dobo, ki jo je delavec preživel v drugih podjetjih? Višja plača mora biti plod izkušenj in ne neke avtomatike," meni Borut Meh, nekdanji predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS).

Iskanje obvodov

Nekatera, zlasti večja podjetja, so "rešitev" našla v cenejšem agencijskem delu, ki je po mnenju sindikatov zaznamovano s celim spletom kršitev delovnopravne zakonodaje, pri čemer izpostavljajo zlasti veriženje in krajšanje pogodb ter neenak položaj agencijskih delavcev v primerjavi z redno zaposlenimi. "Agencijskim delavcem ne priznavajo ustreznih tarifnih razredov in jim praviloma odrejajo minimalne plače, obenem so prikrajšani pri nadomestilu za prehrano in prevoz na delo, regresu, pri dodatkih za delovno uspešnost, božičnicah ali trinajstih plačah. Najemna delovna sila ima tudi manj dopusta, koriščenje bolniških odsotnosti je pogosto kaznovano s prekinitvijo ali nepodaljšanjem že tako čim krajših pogodb o zaposlitvi," opozarja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Med podjetji, ki največ uporabljajo agencijsko delo, je Hella Saturnus, kjer je bilo konec maja od skupno 2009 zaposlenih kar 908 agencijskih delavcev. Direktor Helle Christof Droste, sicer menedžer leta 2011, pravi, da jim ob odsotnosti ustrezne delovne zakonodaje prav sodelovanje z agencijami zagotavlja nujno potrebno fleksibilnost, ki jo potrebujejo za konkurenčni boj v državah srednje in vzhodne Evrope. Pri tem poudarja, da so od januarja 2008 ustvarili več kot 1000 novih delovnih mest, od tega več kot 300 za agencijske delavce (samo lani 173).

nadaljevanje na strani 2