V tej študiji je opisana homoseksualnost, pedofilija nad mladimi pingvinčki in celo poskusi pingvinov, da bi imeli spolni odnos z mrtvimi pingvinkami. Odrasli samci so samice ali mladiče včasih prisilili v spolni odnos in jih potem ubili. Levick, ki je bil prežet z moralnostjo tedanje visoke angleške družbe, je bil nad vsem tem spolnim vedenjem teh ptic tako šokiran, da je študijo napisal v stari grščini, saj naj bi bila tako povprečnemu bralcu nedostopna.
Levick je lahko postal specialist za pingvine, ko je sodeloval v delu odprave na Antarktiko, ki je v prvih mesecih leta 1912 zahtevala življenja Scotta in štirih drugih udeležencev. Poleti 1911-1912 je pri Rtu Adare na Antarktiki opazoval pingvine in potem s tem nadaljeval še večji del leta 1912, ko je s še štirimi drugimi člani odprave moral čakati na konec zime, saj z ladjo zaradi ledu ni bilo mogoče zapustiti Antarktike. Tako je Levick postal znanstvenik, ki je doslej s pingvini preživel največ časa.
Ko se je leta 1913 vrnil v Veliko Britanijo, je objavil članke o pingvinih, a izpustil opise njihove raznovrstne in perverzne spolnosti, ker je bilo to zanj preveč šokantno. Članek, ki pa ga je potem o tej temi kljub vsemu napisal, je bil vse do pred kratkim izgubljen.
Po mnenju Douglasa Russella iz londonskega Muzeja naravne zgodovine, ki je odkril Levickov članek, so spolne navade posledica antarktičnega podnebja. Pingvini imajo samo nekaj tednov časa za parjenje. "Mlajši odrasli pingvini nimajo dovolj izkušenj glede tega, kako se je treba obnašati," pravi Russell in dodaja, da je njihovo vedenje zato tako divje.
