Ribiči vedno lovijo ekipno, po državah. Izžrebajo točno določena območja in zlasti ob Savi Bohinjki se jih da tudi lepo opazovati. "Ključna je muha, ki privablja ribe. Zato jih ribiči pogosto menjajo, prilagajajo okoliščinam. Sava je kot nalašč za prvenstvo," nam pripoveduje domačin Gašper Humar in nam kaže velike ribe, ki plavajo pod mostom. In kaj je bistvo tekmovanja? "V treh urah je treba ujeti čim več rib. In seveda morajo biti čim večje, daljše." Taktik je toliko, kot je ribiških zgodb. Eni največje ribe pustijo pri miru, ker je z njimi večja izguba časa in ob tem še plašijo manjše. Bolje je torej ujeti čim več povprečno dolgih, da je rezultat odličen. "Točke prinaša vsaka riba posebej, dodatek pa predstavlja seštevek dolžin vseh rib, ki jih ribič ujame. Tekmovanje poteka več dni, še prej so na vrsti treningi, kje bo kakšen ribič lovil, pa odloča žreb," je pojasnjeval Marko Gradnik iz organizacijskega odbora.

"Odlično," je bil komentar predsednika mednarodne zveze ribičev, ki muharijo v številnih državah sveta, Paula Vekemansa iz Belgije. Navdušila ga je Sava Bohinjka, kjer je opazoval spretnost madžarskega in španskega tekmovalca, tako da smo se Slovenci očitno ponovno izkazali kot dobri organizatorji. Tekmovanje pa je tudi srečanje ribičev (sodijo med bolj premožne turiste) z vsega sveta ter priložnost za Bohinj in Slovenijo: "Naš turizem je usmerjen v sožitje človeka z naravo in ribiči so tudi v prihodnosti za nas izjemno pomembni gostje. Zato je to pravi dogodek, da našo naravo in turizem predstavimo in uveljavimo," je ob predstavitvi prvenstva dejal turistični delavec iz Bohinja Klemen Langus. Statistika kaže, da je ribičev vsako leto več, z njimi narašča prihodek od prodaje dovolilnic ter od nočitev.

Tekmovanje v muharjenju je 32. po vrsti, sodeluje trideset držav - prevladujejo evropske. Vsak tekmovalec ima ob sebi sodnika s posebno podolgovato posodo, ki je v bistvu meter za ribe, ki jih nalovi. Tako smo lahko ob našem obisku občudovali Francoza Thibaulta Guilpana: "Dobro mi je šlo, ribe so lepo prijemale. O tekmovanju in Sloveniji pa lahko rečem že zdaj vse najlepše, narava je res lepa. Prihajam iz okolice Lyona v južni Franciji in seveda upam na dober rezultat, muharjenje je zame sprostitev in tudi strast." Takšni so verjetno vsi, ki so vihteli palice v značilnem ritmu in skozi zrak švistnili z vrvico z muho na koncu. Škot je iz tolmuna potegnil tri, štiri ribe eno za drugim, Španec je hitro menjal muhe, če ni bil zadovoljen z ribjim odzivom. V treh urah se da ujeti tudi 20 ali več rib, Francoz se je pohvalil, da jih je ujel 14. In da ne bo pomote: ribiči vse ujete ribe vrnejo v vodo, takoj snamejo tudi premajhne, saj je smisel muharjenja v miru, vodi, naravi in seveda boju z ribo, ki jo je treba "povabiti" na trnek s pravo vabo - muho. Te so posebno umetelno pripravljene, da jih ribe zaznajo in ugriznejo: "Ja, lahko se zgodi, da ribiču ista riba prime vabo tudi dvakrat," smo slišali od tistih, ki so mojstre muharjenja z vsega sveta prišli opazovat. Sicer pa je prepovedano fotografiranje in tudi opazovanje konkurenčnih tekmovalcev. Muharjenje ima tisoč drobnih skrivnosti, a eno veliko privlačnost: človek doživi naravo in se zlije z njo…