"Z vsem srcem se strinjam z Lagardovo!" je za nemški časnik Die Welt dejal Lekas in izpostavil višino utajenih davkov v Grčiji. "Če bi lahko zbrali samo polovico tega zneska, bi bil problem Grčije rešen," je poudaril. Ob tem pa Lekas ugotavlja, da je za kaj takšnega potrebna predvsem politična volja. "To začenjajo razumeti tudi naši politiki," je ocenil.

Lekas je ob tem poudaril, da je finančna policija leta 2009 odkrila za 1,7 milijarde evrov neplačanih davkov in kazni. Leta 2010 je bilo teh že za 4,1 milijarde, leta 2011 pa 4,5 milijarde evrov. Med januarjem in majem so odkrili že za 1,5 milijarde evrov utajenih davkov.

Sicer pa se ves ta denar ne steče v državno blagajno. Finančna policija namreč podatke posreduje davčnemu uradu, ta pa se ukvarja z vpletenimi stranmi, določa kazni in ugotavlja, koliko je pri njih sploh mogoče pobrati. V državno blagajno naj bi se steklo okoli 65 odstotkov sredstev iz vseh zaključenih primerov. Teh pa je malo - tudi zaradi slabega sodelovanja bank, še pravi Lekas.

Pred nekaj dnevi je izbruhnil pravi mali škandal, ko je Lagardova za britanski Guardian dejala, da bi morali Grki prevzeti odgovornost in prenehati z izmikanjem plačevanju davkov. Jasno je tudi povedala, da IMF ne bo omilil pogojev mednarodne pomoči Grčiji in dodala, da ima več sočutja za afriške otroke, ki se zaradi revščine ne morejo primerno izobraževati, kot za mnoge od tistih, ki se z revščino soočajo v Atenah.

Njene pripombe so sprožile na tisoče komentarjev na družbenem omrežju Facebook predvsem s strani nezadovoljnih Grkov. Na komentarje se je besno odzvala grška politika, odmevali pa so tudi drugod po Evropi.

Grški BDP se je v prvem četrtletju skrčil za 6,5 odstotka

Bruto domači proizvod (BDP) Grčije se je v prvem četrtletju letos skrčil za 6,5 odstotka, kažejo popravljeni podatki grškega statističnega urada. Država s tem tiči v še globlji recesiji, kot je bilo ocenjeno sprva. Statistični urad je namreč najprej poročal o 6,1-odstotnem upadu BDP.

V zadnjem lanskem četrtletju se je grško gospodarstvo skrčilo za 7,5 odstotka, tudi zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih mora Grčija izvajati v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). V celotnem letošnjem letu naj bi se grško gospodarstvo skrčilo za 4,5 odstotka, potem ko se je lani za 6,9 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Grčija trenutno črpa sredstva že iz drugega programa pomoči s strani mednarodnih partneric in IMF. Skupaj bo prejela okoli 240 milijard evrov. Zasebni upniki so ji poleg tega odpisali za več kot 100 milijard evrov dolgov.

Grško gospodarstvo je močno odvisno od domače proizvodnje, zato varčevalni ukrepi v kombinaciji z gospodarskimi reformami močno dušijo gospodarsko aktivnost v državi, še poroča AFP.