Ste zadovoljni z dosedanjo sezono?

Glede na to, da letos prvo leto vozim v razredu MX3, v katerem lahko nastopamo z dvotaktnimi pogonskimi agregati do 500 kubičnih centimetrov ali štiritaktnimi do 650, sem zelo zadovoljen. Celo bolj kot to, saj nisem pričakoval tako dobrih rezultatov, nazadnje sem bil nedolgo tega drugi na dirki na Hrvaškem z eno posamično zmago. Kot trenutno kaže, se moja forma še izboljšuje, kar je zelo vzpodbudno, glede na težave, ki sem jih imel zadnji dve leti. Ključ do dobrih rezultatov je dobra fizična in psihična priprava ter ekipa, ki pomaga dirkaču pri pripravi motocikla.

S kakšnim motociklom nastopate?

S štiritaktno yamaho s 450 kubiki. Motocikel je nov oziroma z njim nastopam prvo leto, zato sem moral spremeniti slog vožnje. Odlična ekipa, ki stoji za menoj, mi pomaga na vsakem koraku. Res pa je tudi, da motocikla nisem še povsem osvojil, nisem še stoodstotno "doma" na njem, zato se mi na dirkah še pripetijo kakšne neumne napake v najbolj kočljivih trenutkih. A počasi napredujem, to je najbolj pomembno.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

V sedanjem razredu MX3 želim dosegati zmage vsaj na posameznih dirkah, za leto 2013 pa si želim še bolj odmevnih rezultatov. Če sem malce neskromen, želim postati svetovni prvak. To bi bila idealna odskočna deska za prestop v najvišji razred MX1. Če želi priti slovenski motokrosist na najvišji nivo, mora imeti veliko sreče, saj smo glede celotnega športa in ekip precej nerazvita dežela v tem športu. Vendar pa glede posameznih dirkačev in talentov sodimo v zlato sredino. Žal finančno nismo tako močni, da bi si lahko tako zlahka privoščili dirkanje na najvišjem nivoju. Toda v razredu MX3 sem trenutno najmlajši tekmovalec, torej imam še nekaj let za razvoj.

Kaj pa vaše življenje zunaj športa?

Prisegam na kvalitetno delo, ne na kvantiteto. Vsak športnik bi moral natančno vedeti, kdaj se dela in tekmuje ter kdaj imaš zasebno življenje. Zato to dvoje ločujem, veliko igram namizni tenis, badminton, družim se s prijatelji, tukaj je seveda še dekle, ki ne sme biti prikrajšana za pozornost. Športniki nikoli ne bi smeli biti roboti in bi se morali znati tudi sprostiti. Če imaš urejeno zasebno življenje zunaj športa, boš tudi na dirkah lahko lažje dal vse od sebe.

Kako nevaren je motokros?

Ne morem govoriti na splošno, noben dirkaški šport ni povsem varen. A jaz sem imel do zdaj malo poškodb. Pred dvema letoma sem si polomil dvoje reber in nato še koleno. To je bilo to, sicer pa motokrosisti največ trpimo zaradi zlomov. Pred omenjeno poškodbo osem let nisem izpustil niti ene dirke zaradi poškodbe. Motokros je nevaren, so tudi smrtne nesreče, a dobra fizična in psihična pripravljenost te lahko zelo dobro obvarujeta pred nevarnimi situacijami. Ob tem naj omenim še enega slovenskega motokrosista, Sebastjana Bakurja, ki se je pred tremi tedni hudo poškodoval na dirki v Italiji in je še zdaj tam na okrevanju, njegove poškodbe pa niso najbolj vzpodbudne. Zato si tudi sam prizadevam, da bi mu kako pomagal, tudi finančno. Želim mu vse najboljše, a le besede v današnjih časih niso dovolj.