Zakaj žeja ni glasnejša, tako kot lakota? Ko občutimo žejo, smo velikokrat že dehidrirani.

Pomanjkanje vode človek težje prenaša kot pomanjkanje hrane. Brez vode lahko živimo le nekaj dni, medtem ko brez hrane več tednov. V procesu pri uravnavanju vode sodelujejo številni kompleksni procesi, ki so med seboj povezani in večinoma delujejo na ravni celice. Najpomembnejši med njimi je žeja. Pri dehidraciji se najprej aktivira center za žejo v možganih in sproži željo po pitju tekočine. Na občutek lakote pa vplivajo naše prehranske navade in tudi duševni dejavniki.

Včasih se nam zdi, da smo lačni, ko smo v resnici žejni. Je to res?

To drži. V trenutku, ko se nam zazdi, da smo lačni, raje popijmo kozarec vode. Žejo pogosto zamenjujemo z lakoto. Lakoto pa je treba ločiti od apetita, ki je želja po posebni hrani in se lahko pojavi brez občutenja lakote. Žeja pa je varnostni mehanizem organizma. Ta se vključi, ko količina izgubljene tekočine preseže popito količino. Kadar zaužijemo premalo tekočine (dolgotrajna telesna aktivnost, vroče podnebje ipd.), se to lahko pokaže z zdravstvenimi težavami. Zmanjša se delovna storilnost, pojavijo se lahko glavobol in vrtoglavica, slabost, pride do padca krvnega tlaka, upočasnijo se življenjski procesi. Če izgubimo 10 odstotkov vode, je naše zdravstveno stanje ogroženo. Pri izgubi več kot 20 odstotkov lahko nastopi smrt.

V povprečju glede na priporočila spijemo premalo vode. Zakaj pa so med nami takšne razlike - eni jo lahko pijejo, drugim voda sploh ne gre po grlu?

Priporočljivo je, da na dan zaužijemo od 1,5 do 3 litre tekočine. Ljudje pa se po fiziologiji razlikujemo med seboj. Količina vode, ki jo potrebujemo, je odvisna tudi od vrste dela, ki ga opravljamo, od hrane, ki jo zaužijemo, klimatskih dejavnikov do sposobnosti termoregulacije organizma.

Zakaj nam veliko bolj teknejo sladke pijače? So naše brbončice razvajene?

Najnaravnejša in zdravstveno najprimernejša pijača za odžejanje je zdravstveno neoporečna voda. Sladke pijače običajno vsebujejo manjši delež sadja, veliko dodanega sladkorja, umetnih arom, barvil in konzervanse za podaljšanje obstojnosti. Hranilna vrednost je slabša, medtem ko je energijska vrednost velika. Sladke pijače so dodaten vir energije, priljubljene pa so predvsem zaradi sladkega okusa.

Najbrž ni enako, če popijemo kozarec vode ali kozarec soka.

Sadni sokovi imajo krepčilen in osvežilen učinek. Uživajmo samo 100-odstotne naravne sokove, ne pa sokov, ki sta jim dodani voda in saharoza. Sokov za žejo načeloma ne uživamo, ker so v primerjavi s sadjem koncentrirana živila brez vlaknin. Sadne sokove lahko pijemo kot dodatek k obroku ali kot del malice. Voda pa je brez energijske vrednosti in je za organizem bistvenega pomena.

V kakšno kategorijo sodijo gazirane pijače? Te sploh kaj rehidrirajo?

Gaziranim pijačam so dodane različne dovoljene poživljajoče snovi, ki morajo biti navedene na deklaraciji, kot so npr. kofein, taurin, kinin in ortofosforjeva kislina. Poleg poživljajočega vpliva na organizem omenjene snovi povečujejo občutek žeje. Kofein je diuretik in pospeši dehidracijo ter hkrati željo po ponovnem uživanju pijače.