Po zakonu na njih vzdrževalci niso dolžni zelo pogosto spremljati kakovosti, včasih se to zgodi samo enkrat na leto. Prof. dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Ljubljani je dejal, da je voda v Sloveniji sicer kakovostna in varna oziroma v mejah zakonsko predpisanih kriterijev, se pa med regijami pojavljajo precejšnje razlike.
"Kakovost pitne vode se v Sloveniji od leta 2004 do leta 2007 ni bistveno izboljšala, tako z vidika mikrobiološke kot kemijske onesnaženosti. Trend je nekoliko ugodnejši predvsem za srednje in večje sisteme, kjer se nadzor danes še bolj natančno in pogosteje izvaja kot v preteklosti," je pojasnil prof. dr. Brancelj in dodal, da vendarle velja, da je pitna voda zaradi rednega nadzora bolj varna na večjih oskrbovalnih območjih, kot so ljubljansko, celjsko, mariborsko, koprsko...
Okusna voda
Da se okus vode na različnih območjih razlikuje, določa tudi vir njenega črpanja. Ljubljanska pitna voda velja za kakovostno in okusno tudi zato, ker jo črpamo iz velikih globin, kjer se po besedah sogovornika navzame naravnih snovi. "Na primer, več ima apnenca, česar se uporabniki morda ne razveselijo, ko se vodne kapljice posušijo in pustijo bele lise. Toda to dela vodo bolj pitno. Deževnica ima tovrstnih mineralnih snovi zelo malo," je pojasnil prof. dr. Brancelj. Ljubljanska voda skorajda ne potrebuje "popravljanja" z dodajanjem spojin, ki zmanjšujejo koncentracijo bakterij v vodi, kar laična javnost pozna kot kloriranje. To je postopek, ki se mu marsikje ne da izogniti. "To, da je ljubljanska voda kakovostna, pa ne pomeni, da lahko opustimo vzdrževalne ukrepe in nadzor. Možnosti onesnaženja so vedno prisotne," je poudaril sogovornik.
Kdaj uporabiti filter
Sogovornik je svetoval, da so filtri in prečiščevalniki vode v velikih vodooskrbnih sistemih manj uporabni kot na manjših oskrbovalnih območjih ali celo pri individualnih uporabnikih, ki zbirajo vodo iz kapnic. Pri slednjih je nadzor nereden ali ga sploh ni. "Tukaj lahko filtri v gospodinjstvih zelo koristijo ali so celo nujno potrebni," je še dejal. Enako je pri vodi, ki jo uporabniki pijejo iz "divjih" naravnih virov, kot so vodnjaki ali manjši izviri, ki niso podvrženi nadzoru.
Vsaka voda je živa
Ker kakovost vode določajo tudi organizmi, lahko po besedah biologa vsaki vodi rečemo, da je živa. "Voda, ki jo pijemo iz podtalnice, je bila v stiku z živimi organizmi, med katerimi so nekateri koristni ali celo nujno potrebni za njen okus in vsebino." Če voda nima prijetnega okusa in če je motna, verjetno ni pitna. Samo na pogled pa se (ne)oporečnosti vselej ne da ugotoviti. "Tudi zato, ker nekatere snovi v njej povzročijo takojšnje zdravstvene težave, pri drugih se težave pojavijo šele po dolgotrajnem uživanju," je razlike pojasnil prof. dr. Brancelj. Če sumite, da je z vašo vodo kaj narobe, se obrnite na zavod za zdravstveno varstvo v svoji regiji, ki je pristojen za spremljanje kakovosti pitne vode. Določene preiskave pa lahko opravijo tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani.