Žerjav je članom upravnega odbora TZS danes predstavil predvidene ukrepe za ponovni zagon in rast slovenskega gospodarstva ter pri tem izpostavil sprejeti paket ukrepov za stabilizacijo javnih financ, ki ga je označil za "velik projekt".

Z izjemo tega paketa gredo vsi ukrepi vlade v smeri ustvarjanja boljšega, konkurenčnejšega in prijaznejšega poslovnega okolja, je poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. "Nekaj ukrepov je bilo že sprejetih, verjamem, da bodo spodbudili investicijski cikel," je poudaril, ob tem pa dodal, da "tako ugodnega poslovnega okolja za investicije v Sloveniji še nismo imeli".

Naslednji korak je paket 16 zakonov, ki zajema 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in ki ga je vlada sprejela na četrtkovi seji. Žerjav je ob tem izpostavil še napovedanih deset javnih razpisov, skozi katere bo država gospodarstvu namenila okoli 200 milijonov evrov.

Med stvarmi, ki ostajajo odprte in se jih bo nujno lotiti čim prej, je minister izpostavil insolvenčno zakonodajo, za katero vlada upa, da bi jo bilo mogoče spremeniti vsaj na septembrski seji DZ. Žerjav je sicer naklonjen kakšnemu "radikalnemu posegu" v to zakonodajo, kot je ukinitev prisilne poravnave.

Ob tem pa je poudaril, da je stečajni postopek nujno narediti takšen, da bo omogočil kar se da hitro aktiviranje zdravih jeder. Izpostavil je postopke v sosednjih državah - v nekaterih jih po njegovih besedah "zaposleni sploh ne občutijo, le neko jutro je na vhodu v podjetje druga tabla", je pojasnil.

Med ključnimi projekti vlade je tudi sprememba delovnopravne zakonodaje. "Verjamem, da bo še letos o tem velika razprava," je poudaril minister in dodal, da pričakuje zelo zahteven dialog s socialnimi partnerji, hkrati pa verjame v kompromis.

"Od socializma na tem področju nismo napravili resnega koraka naprej," je ob tem še dodal Žerjav in poudaril, da od mnogih gospodarstvenikov, predvsem tujih, posluša, da je to največja rak rana, ki zavira razvoj in gospodarsko rast. "Prepričan sem, da bi imeli, v kolikor bi bila fleksibilnost delovnopravne zakonodaje večja in bi imeli podjetniki možnost prilagajati število zaposlenih razmeram na trgu, bistveno več zaposlenih," je še dejal Žerjav.

Kot nujna ukrepa v smeri povečevanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja je izpostavil še pokojninsko in zdravstveno reformo, "a to sta zgodbi na dolgi rok", saj čez noč pač ni mogoče bistveno spreminjati prispevnih stopenj.

Predsednica TZS Mariča Lah je uvodoma poudarila, da upravni odbor zbornice podpira ukrepe vlade, "nekatere bolj, nekatere manj izrazito". Izrazila je tudi podporo vladi v pogajanjih s sindikati. "Ne strinjamo pa se s tem, da bi se razmišljalo o dvigu stopnje DDV," je pojasnila.

Žerjav pa je ob tem znova izrazil svoje stališče, ki je absolutno nenaklonjeno dvigu DDV. "V tej zadevi imate močnega zaveznika in somišljenika," je dejal članom upravnega odbora zbornice in pripomnil, da ima ob razpravi o morebitnem dvigu DDV v Sloveniji včasih občutek, kot da bo to plačeval nekdo zunaj Slovenije ali le bogati. Poudaril je še, da pri nas pogosto pozabimo vse posledice, ki bi jih imela takšna poteza na gospodarstvo.

Odzval se je tudi na pomisleke v zvezi s trošarinami in se zavzel za usklajevanje maloprodajnih cen pogonskih goriv, tobaka in alkohola z njihovim gibanjem v sosednjih državah. Direktorica Tobačne Grosist Pia Barborič Jurjaševič je sicer predstavnike vlade opomnila, da so škodljivi veliki skoki v maloprodajnih cenah. Pri tem pa je priznala, da je zaenkrat v Sloveniji to področje dobro urejeno, kar nam priznavajo tudi v tujini.

Gospodarstveniki so ministra opomnili na več pomanjkljivosti, ki bi jih vlada v prihodnje morala intenzivno odpravljati. Prvi mož Spara Slovenija Igor Mervič je tako spomnil na velike težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, ki po njegovih besedah odganjajo tako domače kot tuje vlagatelje.

Direktor slovenskega trgovskega podjetja Bauhaus Samo Kupljen je izpostavil primer, ko je občina njegovemu podjetju v štirih mesecih zvišala izračun komunalnega prispevka za tri milijone evrov. "Ne živimo v pravni državi," pa je utemeljil, zakaj Žerjavu ni želel predati papirjev v zvezi s tem poslom. Žerjav je sicer poudaril, da je za vsak postopek odgovorna neka oseba in da bomo v Sloveniji morali priti do točke, ko bodo te osebe za svoje poteze odgovarjale.

Prvi mož Lesnine Bojan Papič pa je pojasnil, da trgovcem greni življenje tudi veliko število potrebnih dokumentov, kot so razni varnostni, protipožarni in podobni načrti, pri katerih si "razne interesne skupine" stalno izmišljujejo nove stvari. Trgovce teži še dejstvo, da je Slovenija številne pristojnosti prenesla na razdrobljene občine, kar omogoča, da si "lokalni šerifi" jemljejo po potrebi.

Lahova je v imenu trgovcev vlado pozvala še, naj opredeli strategijo razvoja države, v kateri bo jasno opredeljena tudi vloga trgovine.