V uredništvu Dnevnika smo pridobili pismo, ki ga je predsedniku vlade Janezu Janši pred slabim mesecem dni poslal Davorin Tušek, direktor ptujskega podjetja RM Vuk. To se ukvarja z montažo in varjenjem cevovodov v energetiki. Tušek je predsedniku vlade pisal, ker podjetje, ki ga vodi, v TEŠ ni dobilo želenih poslov. Natančneje, v Šoštanj je poslalo ponudbe za sodelovanje pri montaži bloka 6 v skupni višini 39 milijonov evrov, a je, tako Tušek, "dobilo le del posla v višini 5,2 milijona evrov". Obenem je predsednika vlade zaprosil za razrešitev nastale situacije in ukrepanje.

"Na željo predsednika vlade ustrezno ukrepajte"

Tušek, tudi član SDS in podžupan Cirkulan, manjše občine v Halozah, je Janši, svojemu strankarskemu šefu, pisal 10. maja. Le dobra dva tedna prej je vladajoča koalicija ob pomoči večine poslancev SD in Pozitivne Slovenije v državnem zboru v prvem branju potrdila zakon o 440 milijonih evrov državnih poroštev za TEŠ 6. Zdelo se je, da je odobritev poroštev, na katerih temelji finančna konstrukcija projekta TEŠ 6, le še formalnost.

A premier se je po tednu dni vendarle odločil "razrešiti situacijo", kot je želel Tušek, ki je o možnostih sodelovanja pri gradnji TEŠ 6 s predstavniki vlade govoril že ob njihovem aprilskem obisku Podravja. Janšev kabinet je ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača 17. maja "na željo predsednika vlade zaprosil, da pismo preuči in ustrezno ukrepa" ter Tušku pošlje odgovor (del dopisa objavljamo v okvirju). Černač je to nalogo prepustil državnemu sekretarju za energetiko Igorju Šalamunu. Ta je po naših informacijah še isti dan Holding Slovenske elektrarne (HSE), lastnika TEŠ, in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) zaprosil, naj preučita pripeto dokumentacijo, in odgovorne ob tem opozoril, da morajo biti pozorni na pogoje, ki jih je vlada postavila za podporo poroštvom za TEŠ 6.

Datumska "naključja"

Si je torej "kopernikanski obrat", ki ga je vladajoča koalicija v zadnjih tednih izpeljala pri poroštvih za TEŠ 6, mogoče razložiti tudi z odgovorom na vprašanje, kdo bo sodeloval pri gradnji največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije? So si v SDS in drugih strankah koalicije čez noč premislili, ker želijo prostor pri 1,3 milijarde evrov vrednem koritu, ki so ga precej let obvladovali vplivneži iz Šaleške regije, odpreti tudi za podjetja svojih članov in podpornikov? Bodo v SDS poroštva spet podpirali po tistem, ko bodo omenjena podjetja v TEŠ pripustili k "poslu stoletja"?

V vsakem primeru velja opozoriti na več podrobnosti. Najprej na nenavadno sosledje datumov. Na isti dan, kot je Janša zaprosil Černača za ukrepanje, državni sekretar Šalamun pa HSE in AUKN za pojasnila, je namreč Janševa vlada zakon o poroštvih za TEŠ 6 dopolnila z amandmaji. Z njimi je vodilnim v HSE in TEŠ naložila dodatne pogoje, med drugim tudi znižanje cene projekta, in jim s tem močno otežila pridobitev poroštev. Že nekaj dni pozneje je koalicija z dnevnega reda državnozborskega odbora za finance zakon o poroštvih za nedoločen čas umaknila. Vodilni v HSE in TEŠ so zato vlado zaprosili za navodila pri nadaljnjih pogajanjih z Alstomom. A če jim je Šalamun še nekaj dni prej pošiljal kopije ponudb enega od podjetij v konkretnem poslu in jih pozival k preučitvi, jim je konec maja javno odgovoril le, da "so uprave po zakonodaji posle dolžne voditi samostojno".

Zaradi enega posla v TEŠ v akcijo ves vladni aparat

Zagotovo tudi drži, da je hitro rastoče podjetje RM Vuk - ob vsej strokovni primernosti za dela pri montaži TEŠ 6 - vsaj pri vodilnih politično precej bližje aktualni kot predhodni vladi. Eden od dveh donedavnih solastnikov skupine RM Vuk, ki je od lani uradno v lasti ciprske družbe Powerlight Enterprises Limited, je namreč Miran Vuk, župan občine Zavrč iz vrst SLS, ki jo vodi minister za gospodarstvo Radovan Žerjav.

Kljub temu je težko razumeti, zakaj se je zaradi enega razpisa za dela v TEŠ, ki je le ena od odvisnih družb HSE, zganil tako rekoč ves vladni aparat od premierjevega kabineta navzdol. Po dostopnih podatkih namreč v Šoštanju tudi v primeru, da bi dela zaupali ptujskemu podjetju, ne bi znižali cene projekta. Ravno nasprotno. Direktor TEŠ Simon Tot je pojasnil, da "Alstom podjetja (RM Vuk, op. p.) pri večini del ni izbral, ker je bilo predrago". "Kaj se je dogajalo kasneje, ne vem, težko pa bi Alstomu razložili, zakaj vztrajamo pri dobavitelju, ki bi dela opravil za krepko višjo ceno," je pojasnil Tot.

Po neuradnih informacijah naj bi tako bili v ptujskem podjetju pripravljeni montažna dela izpeljati za približno 32 milijonov evrov, Alstom pa je našel tujega dobavitelja, ki za ista dela zahteva dvakrat manj. "Sami smo mnenja, da cene ne morejo tako odstopati. Razlog za to je lahko le nepravilna primerjava ali ostali lobiji med TEŠ in Alstomom," je v pismu Janši zapisal Tušek. Spomnimo, prav s ceno montažnih del je povezana največja neznanka končne cene TEŠ 6, saj bi se lahko ta zaradi višjih Alstomovih pričakovanj od prvotno predvidenih še dvignila za okoli sto milijonov evrov, na 1,4 milijarde evrov.

Na vprašanje, kolikokrat do zdaj so predstavniki vlade neposredno zahtevali pojasnila o posameznih poslih, je Simon Tot včeraj odgovoril, da "gre po njegovem vedenju za prvi tak primer, a da z njim ni neposredno govoril nihče". A na takšno prakso se bo moral Tot očitno po novem navaditi. Vsaj po Šalamunovem mnenju so namreč na ministrstvu "dolžni pritožbe in ponudbe posredovati nadzornim organom in vodstvom podjetij, (...) da lahko opravljajo svoje delo kot dober gospodar". Pri tem velja ponovno poudariti, da so se v RM Vuk prvotno že obrnili na TEŠ in da tudi po zakonodaji o javnem naročanju (v Šoštanju še vedno trdijo, da ta zanje ne velja) ministrstva niso pritožbeni organ v postopkih izbire dobaviteljev v podjetjih v lasti države.

"Pisma podjetij iz ptujske regije smo nemudoma preusmerili na investitorja (...), da so tekoče seznanjeni z aktualnimi ponudbami (...)," je pojasnil Šalamun, sicer donedavni član nadzornega sveta HSE, in poudaril, da "nismo dajali nobenih navodil": "Uprave so samostojne pri ovrednotenju in izbiri poslovnih partnerjev."