Stopnja brezposelnosti je bila po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih definicijah Mednarodne organizacije dela in evropskega statističnega urada Eurostat, v prvih treh mesecih 8,4-odstotna pri moških in 8,8-odstotna pri ženskah (v četrtletju prej 8,2- oz. 9,3-odstotna).
Število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije se je v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšalo za 6000 na 927.000. Število delovno aktivnih se je lani povečalo v drugem in tretjem četrtletju, rast pa se je nato izničila v zadnjem četrtletju lani in prvem četrtletju letos.
Tako je bilo v prvih treh mesecih število delovno aktivnih približno enako številu delovno aktivnih pred enim letom; takrat je bilo v Sloveniji 928.000 delovno aktivnih, v prvi objavi navaja državni statistični urad.
Med delovno aktivnimi so bili v prvem četrtletju najštevilnejši tisti, ki so delali v predelovalnih dejavnostih (207.000 ali 22,3 odstotka vseh delovno aktivnih), glede na poklic pa strokovnjaki (189.000 ali 20,4 odstotka vseh delovno aktivnih).
Čeprav se je število anketno brezposelnih znižalo z 89.000 na 87.000, ostaja visoko. V zadnjem lanskem četrtletju je Slovenija beležila rekordno število anketno brezposelnih. Število brezposelnih je sicer občutneje naraslo v zadnjem četrtletju 2010 in v prvem lanskem četrtletju, nato se je spomladi in poleti njihovo število znižalo.
Stopnja brezposelnih je bila v obdobju od januarja do marca znova najvišja med mladimi (starimi od 15 do 24 let), in sicer 18,9-odstotna. V prvem četrtletju so te stopnje po opozorilih državnih statistikov pogosto nekoliko višje, saj se manj dela prek študentskega servisa.
Število neaktivnih se je medtem povečalo že drugo četrtletje zapored in se povzpelo na 747.000, pri čemer velja izpostaviti, da se tudi število neaktivnih v zimskem obdobju nekoliko zviša. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev (64,7 odstotka), sledijo študenti (19,8 odstotka). Po spolu so med neaktivnimi prevladovale ženske (423.000 oz. 56,5 odstotka neaktivnih).
