ZPS je poziv k zavrnitvi spornega mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta) slovenskim poslancem v Evropske parlamentu posredovala v sredo. Na ZPS so prepričani, da sporazum ne zagotavlja ravnotežja med zaščito pravic intelektualne lastnine in pravicami potrošnikov, so sporočili iz zveze.

Potrošniške organizacije so prepričane, da Acta ogroža pravico do varstva osebnih podatkov. Od ponudnikov interneta namreč zahteva, da na zahtevo pristojnega organa razkrijejo identiteto imetnika IP naslova, ki je osumljen kršitve avtorskih pravic. S tem se omenjena pooblastila ne prenašajo na sodno vejo oblasti in ponudnikom interneta omogoča, da spremljajo spletne navade uporabnikov interneta in razkrivajo njihove osebne podatke. Razkritje tako ne temelji na predhodni sodni presoji zahtevka.

Pošten postopek ni isto kot predpisan postopek

Ogrožena je tudi pravica do predpisanega postopka. Sporazum Acta kot jamstvo v skladu, s katerimi mora biti opravljena presoja ukrepov za uveljavljanja pravic v digitalnem okolju, določa "pošten postopek". Slednji pa ni opredeljen v pravu EU. Pošten postopek po navedbah organizacij ni isto kot predpisan postopek, ki je v Listini EU o temeljnih pravicah opredeljen kot temeljna pravica in je jasno določen v pred kratkim revidiranem paketu s področja telekomunikacij.

Po prepričanju potrošniških organizacij je ogrožena tudi domneva nedolžnosti. Acta namreč od internetnih ponudnikov zahteva, naj imetniku pravice kar najhitreje razkrijejo informacije, ki zadoščajo za opredelitev naročnika, katerega račun je bil domnevno uporabljen za kršitev. Jasne definicije, kaj domnevna kršitev pomeni, ni, s čimer je odprt prostor zlorabam s strani imetnikov pravic. Slednji namreč lahko zahtevajo odstranitev objavljene vsebine, ne da bi morali argumentirano dokazati dejansko kršitev, menijo.

Kot še navajajo potrošniške organizacije sporazum Acta ogroža tudi pravico do izjave. Obdolženemu namreč ne zagotavlja procesnih jamstev, kot sta pravica do izjave in pravica zahtevati obnovo postopka.

Mnogi razlogi za glasovanje proti Acti

Potrošniške organizacije h glasovanju proti Acti pozivajo tudi zaradi pomanjkljive transparentnosti in odgovornosti, pomanjkanja javne podpore in ravnotežja ter zaradi neskladja z obstoječo EU zakonodajo, so v zvezi še navedli v današnjem sporočilu za javnost.

Sporazum Acta so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije, med njimi tudi Slovenija. Po podpisu ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic. Slovenija je sredi marca sicer zavrnila postopek ratifikacije Acte.

Evropska komisija je že pred slabima dvema mesecema pozvala Evropski parlament, naj odloži glasovanje o Acti, dokler o njem ne presodi Sodišče EU.

O Acti je 25. aprila razpravljal odbor Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino. V razpravi so prevladovali tisti, ki želijo Acto "ubiti", v največji, desnosredinski politični skupini pa so pozvali, naj se sporazum poskuša še popraviti.

Proti Acti so sicer vse od podpisa sporazuma v številnih državah podpisnicah, tudi Sloveniji, potekali protesti.