Problemi Slovenije ostajajo tako enaki kot pred letom dni, pri čemer novi vladi, zaradi rastočih pritiskov na mednarodnih trgih, že gori pod nogami. Kako uspešni bodo njeni varčevalni ukrepi in konsolidacija javnih financ ostaja veliko vprašanje, na komisiji so namreč zapisali, da je bila Slovenija pri pripravi nacionalnega reformnega programa (NRP), za bolj natančno oceno, preveč površinska.

"V Sloveniji obstajajo resna neravnovesja"

NRP tako ne pojasnjuje, kako bodo implementirane večje strukturne reforme na področju pokojnin, trga dela, bančnega sistema in poslovnega okolja. Čeprav je trenutno stanje moč pripisati dejstvu, da so načrtovane reforme nove vlade še v povojih, pa komisija opozarja, da kot take ne bodo kos obsegu ekonomskih izzivov, ki ji predstavlja trenutna gospodarska kriza.

"V Sloveniji obstajajo resna neravnovesja," je komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn poudaril tudi na novinarski konferenci v Bruslju.

Janša: Do naših partnerjev v Evropi se moramo vesti odgovorno

Slovenija se mora do partnerjev v Evropi vesti odgovorno, je v odzivu na ocene in priporočila Evropske komisije danes med obiskom vlade v Pomurju poudaril premier Janez Janša. Ob tem opozarja, da Slovenija v zadnjih treh letih ni izpolnila nobene od svojih resnih zavez, zaradi česar so poročila komisije vse ostrejša in vse bolj skeptična.

Predsednik vlade tako pravi, da se Slovenija doslej ni vedla odgovorno do partnerjev v EU, saj ni v zadnjih treh letih izpolnila nobene od svojih resnih zavez, lani pa celo nobene od šestih.

To je po Janševem mnenju vzrok za to, da so poročila in priporočila Evropske komisije vse ostrejša in vse bolj skeptična, Sloveniji pa se vse manj verjame.

Janša pojasnjuje, da to ni samo vprašanje dobrega počutja tistih slovenskih politikov in strokovnjakov, ki hodijo na sestanke na različne institucije EU.

"Gre tudi za vpliv takšnega stanja na finančne trge in na ceno našega zadolževanja, ki ga še vedno potrebujemo. Gre za neposredne posledice finančne posledice stanja, ki ga na koncu plačajo davkoplačevalci. Tudi tukaj je treba biti verodostojen v odnosu do zunanjega okolja in do naših evropskih partnerjev," je še dejal predsednik vlade.

Ministrstvo za finance: Vlada se približuje priporočilom Bruslja

Vlada se z dosedanjimi aktivnostmi in prihodnjimi zavezami približuje zastavljenim ciljem in priporočilom Evropske komisije, se na danes objavljeno oceno slovenskega reformnega in proračunskega programa s strani komisije odzivajo na finančnem ministrstvu. Vlada bo ocene Bruslja proučila in komisiji že v petek poslala enoten odgovor.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je moč že ob uvodni analizi ocene Evropske komisije ugotoviti, da je večina priporočil skladnih z zavezami in cilji vlade.

Ob tem znova poudarjajo, da so ti v prvi vrsti usmerjeni v celovito konsolidacijo javnih financ z zmanjševanjem javne porabe in postopnim uravnoteženjem proračuna, srednjeročno uvedbo ključnih strukturnih reform, kot sta pokojninska reforma in reforma trga dela, ter v razbremenitev in zagon gospodarstva.

Pri tem izpostavljajo v torek predstavljene nove rešitve glede upravljanja državnega premoženja, dolgoročno sanacijo bančnega sistema, spremembe zakonodaje, ki bodo prispevale k odpravi kreditnega krča, izboljšano upravljanje finančnih institucij v državni lasti in dopolnitev regulacije bančnega sistema, da bo lahko ta znova začel spodbujati gospodarstvo.

Vlada kot spodbudno vidi oceno komisije, da vladni napori v začetku leta s sprejemom rebalansa proračuna in zakona za uravnoteženje javnih financ ustrezajo zahtevam v okviru postopka presežnega primanjkljaja, čeprav komisija pri tem opozarja na določena tveganja za izpolnitev zastavljenih ciljev in potrebo po nekaterih dodatnih javnofinančnih ukrepih v prihodnjem letu.

"Ocena normalna in upravičena"

"Ocena komisije je normalna in upravičena," je danes povedal Maks Tajnikar. Kot je spomnil, so opozorila iz Bruslja in bonitetnih hiš, da bi bilo za Slovenijo ključno, da uvede strukturne reforme, prihajala tudi v preteklosti.

Ob tem je opozoril, da je aktualna slovenska vlada zlasti pokojninsko in zdravstveno reformo preložila na poznejši čas. Da večjih pripomb na to doslej še ni bilo, se mu zdi čudno. Po njegovem mnenju obe reformi potrebujemo takoj, učinek pa morata dati že "jutri".

"Ocena Evropske komisije je bila pričakovana in je seveda upravičena glede kritike. Slovenska vlada v zadnjih letih res ni naredila nobenih resnih reformnih korakov. Tudi sedanji vladni program je predvsem usmerjen k varčevanju, ne pa k resnejšim strukturnim reformam na trgu dela in na pokojninskem področju," se je strinjal Jože Damjan.

Če bomo zgolj varčevali, bomo zniževali gospodarsko rast

Po Tajnikarjevih besedah odpravljanje proračunskega primanjkljaja brez reform ne bo uspešno. "Vi lahko danes ljudem vzamete denar, vendar če strukturne reforme ne bodo izpeljane, potem se bosta deficit in zadolževanje države zelo hitro vrnila," je napovedal.

Če bomo zgolj varčevali, bomo zniževali gospodarsko rast, na ta način pa bo zniževanje proračunskega primanjkljaja vsako leto težje, je tudi pojasnil. To po njegovih besedah dokazuje tudi dogajanje v Grčiji, na Irskem, Portugalskem in v Španiji.

Na vprašanje, ali ga je začudilo, da komisija ni bila povsem zadovoljna niti s fiskalnimi ukrepi za obdobje 2013-2015, ker naj še ne bi bili dovolj dorečeni, je odgovoril nikalno.

Kot je spomnil, zakon za uravnoteženje javnih financ letos še ne bo odpravil problemov, saj se bo morala Slovenija zadolžiti še za milijardo evrov. Kaj bo mogoče z varčevalnimi ukrepi narediti prihodnje leto, je vprašljivo, je menil.

Ocena po eni strani "pavšalna in papagajska"

"S tega vidika bi dejal, da ti fiskalni ukrepi v resnici na dolgi rok niso preštudirani. Za prihodnje leto in še kakšno leto naprej so postavljeni precej na palec," je poudaril.

Damjan pa je bil do Bruslja tudi kritičen, saj da je njegova ocena po eni strani "pavšalna in papagajska", ker ponavlja stalna stališča.

"Le ta pa so v sedanji situaciji, ko se večina držav sooča s premajhnim agregatnim povpraševanjem, zgrešena. Evropska komisija bi morala v sedanji situaciji priti s konkretnim programom in naborom ukrepov za gospodarsko okrevanje na ravni EU," je poudaril.

Med njimi je omenil ukrepe za spodbujanje vlaganj v infrastrukturo in obnovljive vire energije ter novo evropsko pobudo za financiranje panevropskih transportnih koridorjev. V ta namen bi bilo treba po njegovih besedah preusmeriti sredstva strukturnih skladov in kapitalsko okrepiti Evropsko investicijsko banko (EIB).

"To bi prineslo razvojni zagon celotni EU. Ob gospodarski rasti je nato lažje izpeljati strukturne reforme. V času recesije pa poostreno varčevanje samo privede do revolta prebivalstva, kar seveda zminira vse reformne ukrepe vlad," je prepričan.

Tajnikar spremembe v smer spodbujanja rasti že opaža. Po zmagi socialista Francoisa Hollandea na francoskih predsedniških volitvah in spoznanju, da zgolj varčevalni ukrepi v nekaterih državah niso dali rezultatov, prihaja do utrjevanja parole "stabilnost in hkrati rast", je opozoril.

"Prepričan sem, da bodo začeli v Bruslju gledati tudi, ali smo inovativni na področju rasti, ali smo sposobni sprejemati fiskalne ukrepe, ki ne bodo le uravnoteževali proračuna, temveč bodo vodili tudi do rasti. Na tem področju pa vlada ni ponudila nič," je povedal.

Bo današnja ocena proračunskih in reformnih načrtov Slovenije spremenila položaj države na trgih? Tajnikar meni, da ne, saj bonitetne hiše vse to že vedo.