Pri tem bodo lastniki kar neposredno dobili uporabno dovoljenje in s tem preskočili fazo pridobivanja gradbenega dovoljenja, kot je bila praksa do zdaj.
"S tem zakonom bi mejo za legalizacijo na črno zgrajenih objektov premaknili iz leta 1967, kot velja danes, na leto 1991. Legalizirati bo tako mogoče vse črne gradnje, zgrajene pred osamosvojitvijo, ki jih še nismo podrli," je razložila glavna okoljska inšpektorica Aleksandra Velkovrh in v isti sapi opozorila, da objektov v varovanih območjih, kot so krajinski in narodni park, vodovarstvena območja in drugi, po tem zakonu seveda ne bo mogoče legalizirati. Na inšpektoratu so še povedali, da bi sprejem tega zakona pomenil tudi prekinitev postopkov proti vsem črnograditeljem, ki bi v letu dni po objavi predpisa za svoje objekte pridobili uporabna dovoljenja, vendar naj teh primerov ne bi bilo veliko.
Črnograditelji bodo, če bo predlog zakona sprejet, morali upravni enoti predložiti dokazilo o pravici gradnje, geodetski načrt objekta, fotografije fasad, podatke o površini stavbe in izjavo, da je objekt postavljen v skladu s pravili stroke v času gradnje, ter dokazilo o plačanem komunalnem prispevku. Pred izdajo uporabnega dovoljenja pa bo moral lastnik objekta poravnati še nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki mu ga bodo odmerili na upravni enoti.
