Če je cilj jasen, noben pohod ni težak, je dodal, preden smo skupaj krenili na malce drugačen, a nič lažji pohod - po vinskih kleteh. V spodnji Vipavski dolini je vrata svojih hramov letos odprlo devet pridelovalcev vina. Sprehajanje s kozarcem v roki se je začelo na Rikotovi kmetiji v Zaloščah in nadaljevalo v vinski kleti Antona Slejka, ki se ponaša tudi s trsom najstarejše slovenske trte z mariborskega Lenta. Nadalje je pot vodila do Ivančeve kmetije, kjer sta obiskovalcem skrivnosti pridelave in predelave razlagala lastnik Radivoj Lisjak in Matej Žabar. Lisjak nadaljuje tradicijo svojega očeta Milana, ki je prvi v Vipavski dolini v šestdesetih letih minulega stoletja začel polniti vina v steklenice. Sprehod med sodi se je v Zaloščah končal v kleti Petra in Igorja Lisjaka (Lisjak 1956), zatem pa je bilo treba prečkati reko Vipavo do nekaj sto metrov oddaljenega Dornberka. Tam sta v kraju z nekaj deset kletmi vrata tokrat odprli le domačiji Tratnik in Pavlica. Po vinski transverzali smo se v družbi pohodnikov napotili na kmetijo Slavček v vasi Potok, ki jo vodita Alenka in Franc Vodopivec. Pokušina na kmetiji, kjer so pred časom uredili tudi prenočišča, nas je prepričala, da gre za vinarja, ki se zelo dobro spozna na vino. Popotovanje od kleti do kleti se je končalo v Spodnji Branici pri Jejčičevih, kjer smo skupaj z gostiteljema Ivanom in Robertom ter ostalimi vinarji poskušali strniti že malce plavajoče misli in pritrdili besedam vinarja Antona Slejka, ki je dejal, da je škoda, da se v akcijo ni vključilo več vinarjev. So pa tisti, ki so sodelovali, ponudili najboljše iz svojih vinskih zakladnic.