V največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji bo tako denimo svet stranke zasedal po 20. juniju, tako da ta stranka svoje odločitve o morebitni podpori predlaganim ustavnim spremembam ne bo mogla sporočiti pred 25. junijem, so pojasnili v stranki. O predlogu sprememb je sicer danes razpravljala poslanska skupina, ki ji je predsednik stranke Zoran Janković predstavil dogovor med parlamentarnimi strankami.

V PS so znova izrazili zadovoljstvo, da se je odprla razprava o tako pomembnem vprašanju, kot je referendum, in da predstavniki parlamentarnih strank soglašajo z njihovimi predlogi za ureditev tega področja. Ob tem še poudarjajo, da predlagane ustavne spremembe na področju referenduma nikakor ne omejujejo neposredne demokracije, ampak bi vnesle več reda, predvidljivosti, predvsem pa bi odpravile nekatere obstoječe blokade.

V drugi opozicijski stranki SD pričakujejo, da bodo predlog organi stranke obravnavali po sobotnem kongresu, ko se bodo na novo konstituirali. Vodja poslancev SD Janko Veber meni, da bodo to storili po 15. ali 20. juniju. Sicer pa tudi Veber ocenjuje, da dogovorjen predlog še ni dokončna različica, bo pa tak šel v parlamentarni postopek. Politična volja za spremembo referendumske ureditve po njegovem mnenju že obstaja, strokovno mnenje pa bodo še dobili, ko se bo postopek začel na ustavni komisiji DZ.

Prvotni predlog SD je predvideval, da bi se moralo referenduma, da bi bil ta veljaven, udeležiti 25 odstotkov volivcev, predlog, ki so ga imeli na mizi v ponedeljek, pa je predvideval 40-odstotni kvorum. To bi bil tudi po Vebrovem mnenju "zelo velik skok", zato je tudi SD predlagal največ 30-odstotni prag. Prevladalo pa je stališče, da je treba ta kvorum določiti čim višje. Ravno v luči zagovarjanja stališča SD, da je treba referendumsko ureditev vendarle spremeniti, so se "prilagodili večinskemu mnenju strank" in želijo, da se postopek nadaljuje.

Žerjav in Prevc stežka pristala na kompromis

Predsednik SLS Radovan Žerjav in vodja poslanske skupine Mihael Prevc sta v "veliki želji in nuji, da se nekaj spremeni na področju referendumov, s težkim srcem pristala na kompromis", in sicer ob vedenju, da ta načelni dogovor oz. predlog "še zdaleč ni dokončen", je danes načelni pristanek SLS na dogovor glede referendumske ureditve za STA pojasnil Prevc. Zadnjo besedo bodo namreč imeli po njegovih besedah strokovnjaki, za katere meni, da bodo imeli "kar precej povedati".

SLS, ki je v ponedeljek pristala na 35-odstotni kvorum, napoveduje, da bodo vztrajni pri določbi, kdo lahko zahteva referendum, in tudi glede vsebin, ki so lahko predmet referendumskega odločanja. Če bodo pri tem načelni, bo pobud za referendum bistveno manj in bodo na referendum dejansko prišle le izredno pomembne teme, ki bodo pritegnile volivce, ob čemer SLS upa, da tako tudi kvorum ne bi bil pod vprašajem, je pojasnil Prevc. Končno odločitev glede podpore predlogu bodo tudi v SLS sprejeli organi stranke.

Na drugi strani so v Državljanski listi z načelnim dogovorom zelo zadovoljni, saj je kompromis zelo blizu njihovemu prvotnemu predlogu. Skupaj s Pozitivno Slovenijo so se namreč zavzemali za 40-odstotni kvorum.

DeSUS bo o predlogu kmalu razpravljal

Izvršilni odbor DeSUS bo o predlogu razpravljal predvidoma že 7. junija, vodja poslanske skupine Franc Jurša pa pričakuje, da bo o tem razpravljal tudi svet stranke, in sicer sredi junija. Po njegovem mnenju do bistvenih odstopanj tudi v končnem besedilu predloga ustavnih sprememb ne bi smelo priti.

Jurša je sicer z dogovorom zadovoljen, tudi glede kvoruma. Spomnil pa je, da so se predsedniki strank zelo hitro uskladili, zato se boji, da bi se utegnilo zgoditi podobno, kot se je s predlogom za umestitev fiskalnega pravila v ustavo, ki je v začetku imelo načelno soglasje vseh strank, pozneje pa ne več. Tako upa, da so predstavniki strank pristali na dogovor, za katerega bodo dobili podporo tudi organov strank.

NSi spremembam ni naklonjena

V NSi pa spremembam niso naklonjeni, saj nasprotujejo uvedbo kvoruma za veljavnost referenduma. S kvorumom bi namreč po njihovem mnenju o uspehu referenduma odločali tisti, ki se ga sploh ne bi udeležili, z uvedbo kvoruma bi torej spodbujali neudeležbo. Končno odločitev o podpori ali nepodpori predlogu bo sicer sprejel izvršilni odbor NSi v začetku prihodnjega tedna.

Predsednik vlade Janez Janša je sicer že po ponedeljkovem srečanju z vodji parlamentarnih strank poudaril, da morajo vse stranke odločitev o podpori spremembam ustave potrditi pri organih strank. Če bi spremembo referendumske ureditve sprejeli v juliju, bi bil to po Janševih besedah velik korak naprej in pozitivno presenečenje oziroma sporočilo, ki ga bo politika poslala slovenski javnosti v tem času.

"Slovenska politika s predlogi za omejitev referenduma pretirava"

V zvezi svobodnih sindikatov nasprotujejo tistim predlogom sprememb referendumske ureditve, ki določajo, da referenduma o fiskalnih zakonih ne more biti. Problematična se jim zdi tudi določitev 35-odstotnega kvoruma, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma. S spremembami bi ljudem onemogočili, da vplivajo na odločitve politikov, so prepričani.

Uvedba 35-odstotnega kvoruma, potrebnega za to, da bi bil referendum veljaven, je po besedah Utroše sporna zato, ker omejuje vpliv ljudi na politične odločitve. Ob tem se je vprašal, zakaj na primer politiki ne določijo kvoruma za svojo izvolitev. "Na volitve lahko pridejo trije odstotki volivcev, pa je lahko državni zbor vseeno izvoljen," je opozoril.

V ZSSS zato upajo, da bo prišlo "do streznitve in ocene, da to ni pošteno", je na novinarski konferenci dejal Utroša.

Gremo v nasprotno smer od tistega, kar se dogaja v EU

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je prepričan, da gre s predlaganimi spremembami trend omejevanja neposredne demokracije v nasprotno smer od tistega, kar se dogaja v EU, "kjer želijo sredstva neposredne demokracije zavestno krepiti". "Od 1. aprila letos lahko namreč najmanj milijon državljanov EU iz najmanj sedmih držav od Evropske komisije zahteva, da prouči področja, ki so za predlagatelje pomembna in to področje tudi zakonsko uredi. Torej razmišljajo nasprotno kot pri nas," je opozoril.

Zato je Semolič prepričan, da slovenska politika s predlogi za omejitev referenduma pretirava. "Ne morem se znebiti občutka, da nekateri pojmujejo demokracijo kot pravico, da ljudje vsaka štiri leta volijo na volitvah, potem pa je s to demokracijo konec," je dejal. Prepričan je namreč, da morajo imeti volivci možnost, da o tem, kaj si mislijo o delu politikov, povedo tudi med mandatom.

Nasprotujejo tudi referendumskemu kvorumu

V ZSSS sicer nasprotujejo tudi razmišljanjem, da bi morali predlagatelji referenduma, če jim na referendum ne bi uspelo privabiti vsaj 35 odstotkov volivcev, kriti del stroškov referenduma. Se pa strinjajo s predlogom, da referenduma ne bi mogla več zahtevati tretjina poslancev.

Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so namreč v torek zvečer dosegli načelno soglasje glede ustavnih sprememb referendumske ureditve. Tako so se uskladili, da na referendumu ne bi več odločali glede nujnih ukrepov v primeru naravnih nesreč in obrambe države, v primerih, ko bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako pa ne bi smeli odločati o fiskalnih vprašanjih.

Državni zbor bi lahko referendum razpisal na lastno pobudo, moral pa bi ga razpisati na zahtevo 40.000 volivcev. Referenduma tako ne bi več mogla zahtevati tretjina poslancev in državni svet. Da bi bil referendum veljaven, pa bi se ga moralo udeležiti vsaj 35 odstotkov volilnih upravičencev.