Slednje je sicer s strani Damaska že sprejeta, ne pa tudi uresničena ena od šestih točk načrta posebnega odposlanca ZN Kofija Anana, ki se je včeraj po dveh mesecih vrnil v Damask in se bo tam danes srečal s predsednikom Baširjem Al Asadom. Že ob prihodu v sirsko glavno mesto je dejal, da bo od njega zahteval zagotovilo o mirni rešitvi konflikta, ki je pripeljal na rob državljanske vojne, v diplomatskih krogih pa se je razširila govorica o tako imenovani jemenski ponudbi Asadu - to je po predaji oblasti podpredsedniku in odhodu iz države. Zahodni mediji to ponudbo pripisujejo Washingtonu, namenjena pa naj bi bila Rusiji, ki ima s sedanjim režimom v Siriji podoben odnos, kot ga je imela z jemenskim predsednikom Savdska Arabija.

Ananov načrt za zdaj mrtva črka na papirju

Opazovalci Združenih narodov so v zadnjem poročilu iz Houle navedli 106 ubitih civilistov, med njimi devetinštirideset otrok. Potrdili so tankovsko in topniško obstreljevanje - tega orožja uporniki nimajo - prav tako pa tudi usmrtitve od blizu in brez strelnega orožja. V svojem poročilu varnostnemu svetu je bil previden tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je dopustil možnost, da so pokol izvedle tako vladne kot uporniške sile. Grozljiv zločin v Houli je pripravil tudi kitajsko zunanje ministrstvo, da je izrazilo globoko pretresenost, a hkrati za napad obsodilo obe strani v Siriji ter ju pozvalo k takojšnji uresničitvi Ananovega mirovnega načrta in preiskavi dogodka s kaznovanjem odgovornih.

Ananov načrt poleg umika težkega orožja iz vseh naseljenih krajev, prekinitve ognja ter pogajanj predvideva tudi olajšano delo humanitarnih organizacij in prosto gibanje novinarjev, izpustitev priprtih protestnikov in napotitev 300 opazovalcev ZN. Od teh jih je zdaj večina že v Siriji, a so praktično brez moči ob nenehnem nasilju. Prekinitev sovražnosti bi morala biti drugi teden aprila, a je ostala mrtva črka na papirju, z njo pa tudi ostale zahteve, vključno s tisto o delu humanitarnih delavcev in novinarjev, zaradi česar je položaj v Siriji še dosti bolj zamegljen. Sirski veleposlanik pri ZN Bašar Džafari je zato govoril o "cunamiju laži", ki ga o sirskih varnostnih silah širijo britanski, francoski in nemški odposlanci, Rusija pa je našla izgovor, da Zahod obtožuje ponavljanja libijskega scenarija za njej naklonjenega zrušitev sirskega režima.

Libijski scenarij ni verjeten

Libijski scenarij za večino političnih in strateških analitikov ni verjeten. Ne samo zato, ker se tokrat Rusija in Kitajska ne bi vzdržali pri morebitni podobni resoluciji v VS ali ga ne bi podprla Arabska liga, ki pod vodstvom Savdske Arabije in Katarja gradi svoj blok proti Asadu, ampak ker položaj še zdaleč ni primerljiv. Gre za mnogo bolj eksplozivno območje s soseščino Iraka, Irana in Libanona, kjer imajo vladajoči sicer manjšinski alaviti v Siriji podporo šiitov, Asadove varnostne sile homogenizira tudi strah pred večinskimi doslej zatiranimi suniti, pri čemer ima dokaj sekularistično voden režim podporo krščanskega življa, ki predstavlja okoli 10 odstotkov prebivalstva.

Shashank Joshi, raziskovalec britanskega kraljevskega inštituta za obrambne in varnostne študije (RUSI) ocenjuje, da masovni pokoli, kakršna sta se zgodila v Srebrenici in Bengaziju premostijo razkorak med diplomacijo in vojaško akcijo, da pa pokol v Houli očitno ne bo imel tega učinka. Nato vztraja, da se ne pripravlja nikakršno njegovo posredovanje, ZDA omahujejo, nekatere arabske države, ki jim je Asad že dlje časa v napoto, pa potihoma zalagajo upornike z orožjem. Pravilno je že pred zasedanjem varnostnega sveta ocenil, da bo pokol različno interpretiran v različnih državah ter da se bo odprlo tudi vprašanje delovanja Al Kaide v Siriji, kamor naj bi se po nekaterih poročilih njeni pripadniki prestavili iz Iraka in tudi Afganistana. V svobodni sirski vojski to odločno zanikajo, trdijo, da ne vodijo nikakršnega džihada, ampak se borijo za demokratično Sirijo, a strahovi o oživljanju razbite teroristične mreže v nepregledno uporniško vojsko preganjajo tudi ZDA. Vzrok za to je med drugim vse očitnejši razdor med uporniki na terenu in v Istanbulu formiranim Sirskim nacionalnim svetom kot čakajočo vlado v eksilu.