"Ukrep bi bilo smiselno testirati na trenutni obseg trgovanja"
"Vsak davek je dodatno breme za banko. Je pa enoten davek na finančne transakcije v vseh državah EU sprejemljivejši kot pa davek na bilančno vsoto, ki je izključno v Sloveniji in zahteva dodatna pojasnila tujim investitorjem," je povedal izvršni direktor področja spremljave in kontrole poslovanja v Novi Kreditni banki Maribor Peter Kupljen.
Banke bodo po njegovi oceni zmanjšale obseg trgovanja, tiste, ki so močno aktivne na trgih, pa bodo verjetno iskale način, kako zmanjšati davčno breme. "To predstavlja dodatno zavoro za šibek trg. Ukrep bi bilo smiselno testirati na trenutni obseg trgovanja," je povedal Kupljen in dodal, da bodo finančne institucije s tem morda delno prevzele del bremena krize.
Da ima lahko vsaka uvedba dodatnega davka številne posledice in da je vse učinke težko vnaprej oceniti, se je strinjal tudi Jure Gedrih iz sektorja zakladništva pri Abanki Vipa.
"Med njimi je zagotovo zvišanje stroškov poslovanja finančnih institucij, ki se lahko posredno prenesejo naprej na številne druge gospodarske subjekte kot tudi na končnega porabnika, hkrati pa ima lahko tudi negativne vplive na zmanjšanje obsega poslovanja in potencialno možnost odliva sredstev v davčno ugodnejše okolje," je zapisal Gedrih.
Prepričan je, da uvedba takšnega davka ni smotrna, če ni sprejeta na globalni ravni. "V nasprotnem primeru postavlja finančne institucije držav, ki takšen davek uvedejo, v neenakovreden položaj glede na finančne institucije držav, ki takšnega davka nimajo," je pojasnil.
Na ta vidik so opozorili tudi v Novi Ljubljanski banki. "Uvedbo davka na finančne transakcije podpiramo, v kolikor ga bodo sprejele vse države EU, sicer bo Slovenija v relativno depriviligiranem položaju," so zapisali.
Za rešitev krize zgolj uvedba takšnega davka ne bo dovolj
Gedrih je ob tem opozoril, da za rešitev krize zgolj uvedba takšnega davka ne bo dovolj, hkrati pa ima lahko celo negativen vpliv na gospodarsko aktivnost. "Finančne institucije so breme finančne krize občutile med prvimi in že ves čas delijo usodo celotnega gospodarstva," je prepričan Gedrih.
V Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov pa so ministrstvu za finance že novembra lani poslali dopis, v katerem so opozorili, da bi to v primeru investicijskih (in pokojninskih) skladov pomenilo večkratno obdavčenje vlagateljev, kar se bo pokazalo v višjih stroških vlagateljev in s tem nižji donosnosti njihovega dolgoročnega varčevanja.
"Vlagatelji v vzajemne (in pokojninske) sklade so v veliki večini mali vlagatelji, ki lahko le na ta način dosežejo razpršitev naložb, zato bodo v praksi ravno ti nosili največje breme večkratne obremenitve z davkom na finančne transakcije, ki se ji bodo veliki (finančni) vlagatelji lahko z neposrednim nalaganjem v posamezne finančne instrumente izognili," so zapisali.
Tudi oni so opozorili na možnost različnega pristopa med državami članicami EU ali na svetovni ravni. "V kolikor davek na finančne transakcije ne bi bil uveden in standardiziran na globalni ravni, bi to vodilo h konkurenčnim prednostim jurisdikcij, ki bodisi ne bi uvedle davka na finančne transakcije bodisi bi nudile bolj ugoden davčni režim," so opozorili.
Evropski parlament je v sredo podprl uvedbo davka na finančne transakcije. V skladu z dogovorom v parlamentu bodo do leta 2014 delnice in obveznice obdavčene po najnižji stopnji 0,1 odstotka, derivati pa po 0,01 odstotka.
Parlament se za obdavčitev finančnih transakcij zavzema dve leti, a možnost dejanskega dogovor na evropski ravni o uvedbi davka je glede na močno nasprotovanje temu ukrepu v nekaterih evropskih prestolnicah zalo majhna. Obstaja možnost, da bi davek uvedli le v območju evra, o njem pa naj bi razmišljala tudi slovenska vlada.
