Prepovedali bi tudi državno zaposlovanje duhovnikov, država pa naj bi versko oskrbo financirala le še izjemoma, na primer v misijah na tujem. Po zakonu o verski svobodi je osnova za pomoč države znašala 60 odstotkov povprečne plače, kar je državo stalo 2,4 milijona evrov na leto; po sprejemu zakona za uravnoteženje javnih financ se je znižala na 48 odstotkov. Po tej noveli bi za registracijo verske skupnosti zadoščalo 10 ljudi in ne več 100, država pa ne bi mogla več sklepati sporazumov s cerkvami ali verskimi skupnostmi.