Res je, poslovne novice so danes v glavnem dobre - novice o propadu kake multinacionalne banke so vsekakor sijajne -, ne pa tudi vesele. Dobre so za človeštvo, ne pa tudi za človeka, brezdomca, ki je še včeraj imel delo, dom in urejeno družino. Razlog mojega veselja zato ni bila sama novica o krahu Facebooka - iskreno povedano, jebe se mi za Facebook - ampak, hm, razlog tega kraha: skoraj milijarda njegovih uporabnikov se namreč vse bolj obrača k malim mobilnim napravam.

Kakšno zvezo ima to s padcem delnic? Pa še kakšno - na ekran mobitela, poleg osnovne vsebine, enostavno fizično ne morete spraviti vseh tistih jebenih banerjev, s katerimi nas na jebenem internetu maltretirajo jebeni oglaševalci! Ni prostora za oglase, ni oglaševalcev, ni dobička za delničarje! In kar je najboljše, to ne ustreza nikomur v prehranjevalni verigi, razen končnemu uporabniku na dnu. Takšni pojavi so v korporativnem svetu redki in vsakič, ko slišite takšno novico, morate uživati kot svinja v blatu.

Zaradi marketinške diktature smo namreč tako veličastno otopeli, da človek te stvari opazi šele, ko pristane na psihiatriji, potem ko si je nekega dne zaželel le, da bi na spletu prebral novico o krahu Facebookovih delnic.

Jaz, na primer, sem samo hotel prebrati to novico, ko se mi je na monitorju računalnika pojavila velika, radovedna - mravlja. Začel sem jo preganjati s prstom po ekranu, toda že v naslednjem trenutku je cela kolonija velikih mravelj brezglavo blodila po ekranu mojega laptopa. Ha, zelo lepo, razumel sem - saj veste, kako se marketinški bogovi ne zadovoljijo več z reklamnimi banerji, ampak vas zafrkavajo z mušicami, mravljami in ostalimi žuželkami, ki se motovilijo čez besedilo -, in sem šel po strani iskat tisti rešilni križec, s katerim nam bogovi milostno dajejo možnost, da preskočimo njihovo duhovito reklamo za pesticide.

Po daljšem iskanju sem našel križec, skrit v malem banerju z reklamo za online-poker, in odločno kliknil. Kliknil sem enkrat - nič. Kliknil sem drugič in naenkrat me je z ekrana izzivalno gledal nekakšen chuck norris s stetsonom na glavi in zobotrebcem v ustih ter me vprašal, ali imam jajca za partijo online-pokra. Brez ambicij, da bi kavboju z zobotrebcem pokazal, da imam jajca, sem ga hladnokrvno ugasnil in se znova znašel na izhodiščni strani. In jasno, spet - mravlje. Tokrat sem previdno kliknil na križec in stran je bila končno osvobojena.

Odprl sem link o Facebookovem krahu na Wall Streetu, ko se je ekran nenadoma - zameglil. Pomel sem si oči, a črke in fotografije so bile še vedno nejasne, kot da bi se mi meglilo pred očmi. Ha, zelo lepo, sem izdavil in spet začel iskati rešilni križec. Namesto njega se je na meglenem ekranu pojavil napis "Imate težave z vidom? Novo: laserska korekcija vida!", z naslovom neke oftalmološke klinike v Zagrebu.

Ko sem v kotu končno zagledal rešilni križec, se mi je zdelo, da - vse v slogu "težav z vidom" - vidim tri. Malce živčen sem kliknil na enega in odprl, seveda, nekakšen porno-site z lepim obrazom švedske medicinske sestre z razkošnim dekoltejem. Saj ne, da me zdravstveni sistem Kraljevine Švedske ne bi zanimal, a zdaj sem že prav trmasto hotel prebrati novico z Wall Streeta: z enim klikom v zgornjem desnem kotu sem se odločno izključil s spletne strani švedskega zdravstvenega zavarovanja in seveda ugotovil, da sem izklopil internet.

In potem vse od začetka: mravlje, Chuck Norris, spet mravlje, pa korekcija vida. Počakal sem, da se mi je "vid" zbistril in prej kot v nekaj minutah sem bil končno na strani z naslovom o Facebookovem zlomu na borzi. A besedila ni bilo nikjer. Namesto njega - video z neverjetno ugodno ponudbo nekega telekomunikacijskega podjetja. "Želite preskočiti oglas?" me je ljubeznivo vprašala reklama. "Želim!" sem zatulil in jezno kliknil, nakar se je na ekranu pojavila, uganili ste, neverjetno ugodna ponudba nekega telekomunikacijskega podjetja.

Besno sem ugasnil spot in se vrnil k naslovu o Facebookovem krahu, toda besedila še vedno ni bilo nikjer. Desno banerji za online-dražbo, online-bančništvo, online-shopping, online-tole, online-ono, levo e-target reklame za biografijo Steva Jobsa, počitnice na Maldivih in enoletni študij IT s certifikatom Cambridga, na dnu ekrana se neka gola gospodinja zvija in stoka "Ruf an!", na vrhu utripa formular za imigracijsko zeleno karto za ZDA. Pod njim pa končno - ljubezniv napotek, naj, če že res hočem prebrati besedilo o krahu Facebooka, v prazno polje vpišem ime enega od znanih proizvajalcev mineralne vode. Potem se mi je zameglilo pred očmi.

Prvo, kar sem zagledal, ko se mi je povrnil vid, je bil lep obraz tiste švedske medicinske sestre. Obupano sem začel okoli njene glave iskati križec, ko me je Švedinja prijela za roko! Zdaj je šel marketing res predaleč, sem pomislil.

- Gospod, vse je v redu, je rekla v brezhibni hrvaščini. Le pod pomirjevali ste še.

- Kaj se je zgodilo? sem zbegano vprašal.

- Sinoči so vas pripeljali k nam. Zažgali ste stanovanje, komaj so vas izvlekli. Kričali ste nekaj o reklamah.

Tu, v beli sobici na splitski psihiatriji, sem končno v miru prebral časopisno novico o Facebookovem borznem zlomu zaradi selitve uporabnikov na mobilne naprave, na katerih ni prostora za oglaševalce in banerje, e-target reklame, mravlje, kavboje, hrvaško oftalmologijo in švedsko zdravstvo, neverjetno ugodne ponudbe telekomunikacijskih podjetij in proizvajalce mineralne vode. Tri dni sem se smejal kot nor.

Zdaj mi je, hvala za vprašanje, precej bolje. Zdravniki pravijo, da bi že konec meseca lahko šel v zavetišče za brezdomce.

Potem se spet tri dni smejem kot nor.