Nemška kanclerka Angela Merkel je že dalj časa tarča napadov, češ da pozablja na ključne investicije za nova delovna mesta. Doma je do njene politike posebno kritičen vodja nemških socialistov Sigmar Gabriel. "Tak način vladanja je gojišče za nezadovoljstvo s politiko. Socialdemokratski kanclerji, kot je bil Helmut Schmidt, so reševali krize. Pod vodstvom Angele Merkel pa je pojem krizna kanclerka dobil nov pomen, saj krize postajajo vedno globlje, namesto da bi jih rešili," poudarja.

Na očetovskem dopustu

Gabriel se poleg nekdanjega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja in nekdanjega finančnega ministra Peera Steinbrücka omenja kot možni naslednik Merklove, če bodo na volitvah prihodnjo jesen slavili socialdemokrati. Na srečanju socialistov v Bruslju se je pojavil še z enim ambicioznim Nemcem, predsednikom evropskega parlamenta Martinom Schulzem. Tega glasnega politika zanima mesto predsednika evropske komisije, česar ne skriva. Ni malo skeptikov, ki dvomijo, da jima bo uspelo.

Triinpetdesetletni Gabriel nemško socialdemokratsko stranko (SPD) vodi šele od leta 2009, ko je na zadnjih volitvah precej izgubila. Predtem je bila del velike koalicije s krščanskodemokratsko unijo (CDU) Angele Merkel, Gabriel pa je bil v črno-rdeči vladi minister za okolje. Merklovi je znal oporekati: v nasprotju z njenimi željami je recimo zavrnil zahtevo po podaljšanju življenjske dobe najstarejše nemške jedrske elektrarne Biblis A, ker naj ne bi bila v skladu z zakonom o zaprtju nemških jedrskih elektrarn.

Na čelo stranke je bil izvoljen z več kot 90-odstotno podporo. Tudi konec lanskega leta, ko so ga ponovno potrdili za vodjo stranke, je dobil podobno visoko podporo. A čeprav svojih ambicij ne skriva, se s politiko letos poleti ne bo ukvarjal. Aprila je namreč drugič postal očka (iz prejšnjega zakona ima že odraslo hčer) in tri poletne mesece bo posvetil svoji novi družinski članici. Dejal je, da bi ob tem želel svoji partnerici, 35-letni zobozdravnici, omogočiti lažjo vrnitev na delo.

Kako do karizme?

Mnogim vidnim članom socialističnih strank - te izhajajo iz sindikalnih gibanj in naj bi skrbele za interese delavcev - javnost očita, da so izgubili stik z ljudmi. Veliko jih izhaja iz delavskih družin, a so se lahko dobro izobrazili in že zgodaj vstopili v politiko. Gabriel, ki se je v stranko včlanil pri 18 letih, že kot mlad fant pa se je pridružil tudi sindikatu, poskuša pokazati, da je na trdnih tleh. Da ima stik z realnostjo, je dokazoval, ko je napovedal očetovski dopust. Po njegovem združljivost kariere in vzgoje otrok v Nemčiji še ni tako "običajna" kot v Franciji ali Skandinaviji. "Vsi najvišji položaji, bodisi v politiki bodisi v gospodarstvu, grozijo z uničenjem zasebnega življenja. Pa če imaš otroke ali ne. Zato se ljudje na visokih položajih pogosto košček za koščkom oddaljujejo od normalnega življenja. Potem postane opravljanje domačih nalog z otrokom prav tako tuje kot nakupovanje ali pomoč ostarelim staršem," je dejal.

Kot njegovo ključno pozitivno lastnost je vodja socialistov v evropskem parlamentu Hannes Swoboda izpostavil prav občutek za ljudi - in to brez kakršnegakoli populizma. Po drugi strani pa Gabriela označujejo kot nastopača, ki je zelo spreten z jezikom. O čemerkoli govori, izbere takšne besede, da ga lahko vsakdo razume. Nosi vzdevek Siggi Pop, ker se je ukvarjal s popkulturo, povezujejo ga tudi s severnim medvedkom Knutom iz berlinskega živalskega vrta, ki mu je uspelo preživeti in priti na naslovnice številnih medijev, Gabriel pa je celo prevzel skrbništvo nad njim.

Medtem ko se bo Nemcu morda ponudila priložnost za vodenje vlade, pa se je na politični vrh letos že uspelo prebiti njegovemu francoskemu kolegu Françoisu Hollandu. Ta je že pri svojih dvajsetih kot prostovoljec sodeloval v predsedniški volilni kampanji Françoisa Mitteranda, kasneje bil njegov posebni svetovalec. V stranko je vstopil pri 25 letih in bil dolga leta tudi njen vodja. Zdaj to ni več: stranko od leta 2008 vodi Martine Aubry, hči znanega evropskega politika Jacquesa Delorsa. Aubryjevo je zanimal položaj predsednice francoske republike, a so socialisti za kandidata izbrali Hollanda.

Če kaj Hollanda loči od bivšega predsednika Sarkozyja, je to "normalnost", ocenjujejo poznavalci. Pravijo, da je umirjen, preudaren politik, pravo nasprotje dosedanjega predsednika. A Hollande nima nikakršnih izkušenj na svetovnem političnem odru. Za Francijo napoveduje novo pot, ki bo ob varčevanju stavila tudi na rast. Francija evropskega fiskalnega pakta ne bo ratificirala, dokler v EU ne bo napredka na področju ukrepov za spodbujanje rasti.

Swoboda od evropskih socialističnih voditeljev pričakuje, da bodo ponudili alternativo starokopitni politiki Sarkozy-Merkel, da se bodo osredotočili na rast in zaposlovanje ter socialno pravičnost in pošteno razdelitev dohodka. Njihov cilj mora biti jasen: nove službe, skrb za ljudi z nižjimi dohodki in revne ter obračun s špekulanti na finančnih trgih. Vendar pa je dolgoletni avstrijski evropski poslanec jasen tudi glede njihove širše vloge. Pravi, da bi morali znati združiti državniško držo na eni strani ter občutek za vodenje stranke na drugi. Socialdemokratski voditelji morajo ljudem povrniti upanje, da so jih sposobni povleči iz krize, je poudaril.

Hollande, ki je precej "običajen" in nič kaj karizmatičen, pravi, da je karizma stvar družbenega dojemanja, ne pa osebnosti. Mitteranda so po njegovem vsi dojemali kot človeka z močno karizmo, a šele ko je bil izvoljen. Pred tem so govorili, da se ne zna oblačiti, da je star, da nima pojma o gospodarstvu... "Ko si izvoljen, postaneš oseba, ki pooseblja Francijo. To spremeni vse," je prepričan Hollande.

Med rajem in peklom

Njegova zmaga je za dansko socialdemokratsko premierko Helle Thorning-Schmidt, ki si na ravni EU kot predsedujoča želi izposlovati širši pakt za rast, veter v jadra. Danski socialdemokrati so bili zadnjih deset let v opoziciji, leta 2005 pa je taktirko prevzela Thorning-Schmidtova in lani oktobra postala prva premierka Danske. Ima magisterij iz evropskih študij elitnega belgijskega kolidža v Bruggeu. V Belgiji je delala za konfederacijo danskih sindikatov, nato pa bila izvoljena za evropsko poslanko. Tudi pri njej so zanimive družinske vezi: poročena je s Stephenom Kinnockom, sinom nekdanjega britanskega evropskega komisarja Neila Kinnocka, nekdaj vodjo laburistov.

Gabriel je nekoč izrazil obžalovanje, da nikoli ni prišlo do tesnejše povezanosti med britanskimi laburisti ter nemškimi in francoskimi socialisti, kar bi nedvomno utrdilo njihov položaj in okrepilo evropsko socialistično misel. Vmešal naj bi se takratni britanski premier Tony Blair in za "tretjo pot" navdušil bivšega kanclerja Gerharda Shröderja, kar je bila le krinka za neoliberalistično politiko prostega trga.

Ali bo sodelovanje med evropskimi socialističnimi voditelji po zmagi Hollanda kaj lažje? Swoboda o tem ne dvomi. Navzočnost Hollanda na izrednem vrhu EU je pomenila veliko spremembo, Merklova pa ne bo več mogla zagovarjati svoje enostranske varčevalne politike, je prepričan Swoboda.

Nedvomno so socialdemokratski politiki iz različnih držav EU že sedaj povezani - denimo, na množično zborovanje proti nekdanji Berlusconijevi vladi sta v Italijo novembra lani odšla tudi Hollande in Gabriel -, a ukvarjajo se tudi vsak s svojimi problemi. Na njihovi skupni poti ovir ne manjka. Francija si z novim vodstvom bolj prizadeva za rast in manj za varčevanje, drugačne poglede ima na monetarno upravljanje v območju evra kot Nemčija, sploh glede vloge Evropske centralne banke.

Pomembno vprašanje ob tem vendarle ostaja, ali bo socialistom uspelo zadržati ključno - stik z ljudmi. Ljudje se vedno težje preživljajo, mnogim grozi revščina, kljub temu da imajo delo, voditelji pa se včasih obnašajo, kot da se jih to ne tiče. Danska premierka si je denimo zaradi svojega dragega okusa prislužila vzdevek "Gucci Helle", svojo starejšo hčer pa je poslala na zasebno šolo, zato ji nekateri očitajo, da z delavskim razredom nima nič skupnega. Po eni strani je s svojim usklajevanjem dela in družine vzor mnogim ženskam, po drugi pa je s svojimi opazkami - češ da visokoizobražene Britanke, ki zaradi otrok ostajajo doma, zapravljajo svoj talent - ženske pravzaprav razjezila.