Vlada je okrog tisoč duhovnikom pomoč v tem in prihonjem letu zmanjšala za 20 odstotkov, okoli 1400 samozaposlenih v kulturi pa naj bi vladni ukrepi prizadeli še bolj. Ministrstvo uradne ocene ne daje, a po izračunu Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, naj bi država socialne prispevke plačevala le še kakšnim 150 kulturnikom. To pa bi bil kar 90-odstotni rez.

Kulturno ministrstvo je status samozaposlenih v kulturi doslej podeljevalo enkrat na tri leta, in sicer po merilu "izjemnih dosežkov na področju kulture," kar je ocenjevala posebna komisija. Zdaj pa superministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šolstvo uvaja t.i. vrhunske "kvantitativne in kvalitativne kriterije." Pri upravičenosti do statusa naj bi 20 odstotkov ocene prinesle najvišje nagrade, 20 odstotkov strokovne objave v najpomembnejših revijah, medijska odmevnost in tako naprej.

A kaj ko na primer lektorji nagrad sploh nimajo, literarni kritiki lahko dobijo kvečjemu eno Stritarjevo nagrado v življenju in tako naprej. Prav tako naj bi po novih merilih naj bi v društvu režiserjev status obdržali le trije od 38 samozaposlenih, še pišejo v Mladini.

SD in PS za ukinitev državnega sofinanciranja prispevkov duhovnikom

14 poslancev SD in Pozitivne Slovenije je v zakonodajni postopek vložilo novelo zakona o verski svobodi, s katero med drugim predlagajo odpravo državnega sofinanciranja prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Prepovedano bi bilo tudi državno zaposlovanje duhovnikov, država pa bi versko oskrbo financirala le še v izjemnih okoliščinah.

Kot je novinarski konferenci, na kateri je bila predstavljena novela, povedala poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Tamara Vonta, tako država več ne bi namenjala sredstev za delno financiranje prispevkov za socialno varstvo duhovnikov, kot to določa zdajšnji zakon, verskim skupnostim pa bi se namenilo zgolj tisto, kar bi jim z donacijami od dohodnine namenili državljani. Bi se pa lahko verske skupnosti še naprej prijavljale na najrazličnejše javne razpise.

Po zdajšnjem zakonu sicer država duhovnikom pokrije del prispevkov za socialno varnost "v višini prispevkov za socialno varnost od osnove najmanj v višini 60 odstotkov povprečne plače". Lani je po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v ta namen za vse verske skupnosti namenila okoli 2,4 milijona evrov, zaradi varčevanja pa je z zakonom za uravnoteženje javnih financ v prihodnje predvideno okoli 20-odstotno zmanjšanje takšnega financiranja.

Prepovedano državno zaposlovanje verskih delavcev?

Novela po besedah Tamare Vonta predvideva tudi, da bi bilo državno zaposlovanje verskih delavcev - denimo v vojski, bolnišnicah, policiji ali zaporih - prepovedano. Država bi versko oskrbo financirala zgolj v izrednih primerih, kot so na primer vojaške misije v tujini. Že zdaj sicer verski delavci v bolnišnicah in zaporih niso zaposleni.

Po besedah poslanke SD Majde Potrata novela predlaga spremembe tudi pri registraciji verskih skupnosti. Tako bi za registracijo slednje zadostovalo 10 ljudi (izjemoma tudi manj) in ne 100, kot to predvideva zdajšnji zakon, svetovnonazorske skupnosti pa bi bile po zakonu izenačene z verskimi skupnostmi.

Iz zdajšnjega zakona bi tudi črtali člen, ki določa, da lahko država za izvajanje posameznih določb ustave ali zakona sklene sporazume z registriranimi cerkvami ali drugimi verskimi skupnostmi.

Po besedah Majde Potrata s predlagano novelo 14 poslancev po večini sledi navodilom, ki jih je aprila 2010 dalo ustavno sodišče, rok za njihovo uzakonitev pa je potekel junija lani. Pri tem upajo, da bo zakon dobil širšo podporo, kot je njegovih podpisnikov.

Novele, kot je povedala, niso usklajevali z verskimi skupnostmi, saj gre z nekaterimi popravki za vsebinsko enak predlog, kot ga je v prejšnjem mandatu v DZ vložilo 20 poslancev in ga je z verskimi skupnostmi usklajeval takratni Urad za verske skupnosti RS. Kot je znano, DZ omenjenega predloga ni obravnaval, saj ga je predsednik republike prej razpustil.

Za popolno uveljavitev zakona bi bilo, če bi bil seveda sprejet, sicer predvideno triletni prehodno obdobje.