Paket ukrepov, ki so jih pripravili na gospodarskem ministrstvu, je vlada včeraj le obravnavala, ne pa tudi sprejela, potrdili so le spremembo zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakuje, da se bodo investicije, ki so lani upadle za skoraj 11 odstotkov, letos zmanjšale za še dodatnih 1,5 odstotka, zato je vprašanje, katere investicije bi podjetja s poroštvi države sploh financirala. Ukrep državnih jamstev za investicije je doslej pritegnil vsega pet podjetij, med njimi Radeče papir, ki je medtem končal v stečaju. Po pričakovanjih vlade naj bi po včeraj sprejetih spremembah ta ukrep le zaživel. Vlada je namreč pripravljena povečati obseg poroštev za obratna sredstva, a v zameno za večja zavarovanja in krajšo, 12 mesecev dolgo ročnost. Ukrep je namenjen predvsem temu, da pridejo do sredstev podjetja »s perspektivnimi projekti«. Ta lahko po pojasnilih bančnikov do sredstev brez težav pridejo že zdaj, in to brez državnega poroštva.

Na skupščini NLB nič o dokapitalizaciji

Do sredstev pa ne morejo banke in nič ne kaže na izboljšanje. Strošek oslabitev in rezervacij slovenskega bančnega sistema se je do konca marca povzpel na 176 milijonov evrov, kar je za 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ključnega pomena za bančni sistem je stanje NLB, a finančni minister je glede dokapitalizacije banke še vedno skrivnosten. Ker vse kaže, da dokapitalizacije NLB do konca junija, kot pričakujejo domači in evropski regulatorji, ne bo, minister Šušteršič zdaj govori o »možnih prehodnih ukrepih«. Javnost hkrati miri, češ da bo »rešitev pripravljena, stabilnost banke bo zagotovljena«, in to brez proračunskih sredstev. Možnosti za slednje je po mnenju poznavalcev vse manj. V prihodnjih dneh bo po včerajšnjem sklepu nadzornikov NLB sklicana skupščina in na njej kljub nasprotnim pričakovanjem ni predloga za odločanje o dokapitalizaciji banke.

Kovač: Ukrepi so šibki, resnih projektov ni

Dejstvo, da se podjetja pri bankah razdolžujejo in da ne investirajo, postavlja pod vprašaj tudi številne druge predstavljene ukrepe. Ministrstvo za gospodarstvo med drugim načrtuje javne razpise za spodbujanje investicij, ki bodo vplivale na ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. In čeprav je v predlogu zapisano, da bodo podpirali vlaganja v nove obrate, proizvodne in storitvene, je po včerajšnji seji vlade minister Žerjav le zagotovil, da bodo spodbujali zgolj naložbe v tehnološko opremo, nikakor v zgradbe. Gradbeništvo bodo spodbudili, tako pravi Žerjav, s podporo vlaganj v učinkovito rabo energije, to je energetsko sanacijo javnih zgradb. Uporabljena bodo, seveda, evropska sredstva, prerazporejena iz programov, ki jih do leta 2013 ne bo mogoče realizirati.

Vlada daje jasno sporočilo, tako pravi Žerjav, da bo tempo stabilizacije javnih financ zdaj nadaljevala v segmentu, ki da bo spodbujal gospodarsko rast. »Izkazalo se je, da vlada v drugem delu izhoda, pri ukrepih za gospodarsko rast, nima jasnih predstav,« je včeraj za Dnevnik ocenil ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Ukrepi so šibki, resnih projektov ni, in po mojem mnenju tovrsten pristop ne zadošča,« je bil kritičen Kovač.

Vse manj lahko računamo tudi na izvoz

Na dolgoletnega rešitelja slovenskega gospodarstva, izvoz, lahko medtem vse manj računamo. Z ukrepi za zagon gospodarstva nima težav le Slovenija, temveč vsa Evropa. Izjema ni več niti Nemčija, naša največja zunanjetrgovinska partnerica, saj je negotovost na območju evra vnesla pesimizem tudi v robustno nemško gospodarstvo, kažejo včeraj objavljeni podatki o razpoloženju nemškega gospodarstva.

Gospodarski minister Žerjav si sicer želi več tujih neposrednih investicij, zato bo prodaja zemljišč v industrijsko-obrtnih conah poslej fleksibilnejša, občine jo bodo lahko prodajale po bistveno nižji ceni.

Poleg tega bodo imele občine predkupno pravico za kmetijska zemljišča, na katerih so načrtovane industrijsko-obrtne cone, lažji in hitrejši bo postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj. A načrte in trud ministra za gospodarstvo ne postavlja pod vprašaj le napoved Umarja o padcu investicij, temveč tudi statistični podatki o izdaji dovoljenj za gradnjo stavb. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo namreč izdanih 680 dovoljenj za gradnjo stavb, vse načrtovane stavbe skupaj pa naj bi obsegale za skoraj 30 odstotkov manj površin kot v enakem obdobju lani. Res, da večji del padca, 36 odstotkov, predvideva gradnja stanovanj, a tudi površina nestanovanjskih stavb z 21-odstotnim padcem ne zaostaja.

Malo verjetno je tudi, da bi tuje neposredne investitorje privabljali zgolj z znižanjem cen zemljišč in ob nespremenjeni delavnopravni zakonodaji. Ta naj bi bila nared jeseni, prinašala pa naj bi večjo prožnost pri prehajanju med različnimi delovnimi mesti. A tako "lažje" prehajanje med delovnimi mesti kot znižanje prispevkov za brezposelnost, kar naj bi delovalo bolj motivirajoče, lahko do rezultatov pripeljeta le, če se hkrati ustvarjajo nova delovna mesta. Vendar se je v prvem četrtletju letos število zasedenih delovnih mest v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za okoli 6000, na nekaj več kot 700.000 delovnih mest. Najbolj, za 3500 mest, je upadlo v gradbeništvu, za okoli 1400 mest je upadlo v predelovalni dejavnosti. Naj ob tem omenimo, da se je lani število zasedenih delovnih mest znižalo že tretje leto zapored.

Navedeno ni presenečenje, saj je samo od leta 2009 do konca marca letos v stečaju končalo slabih 1800 podjetij. Insolvenčna zakonodaja, sprejeta leta 2007, je bila doslej deležna štirih sprememb in dveh avtentičnih razlag in sprememb se bo lotila tudi aktualna vlada. Hčerinske družbe o prisilnih poravnavah mater ne bodo več glasovale, insolventna podjetja se bodo lahko v skladu s sklepi upniškega odbora dokapitalizirala tudi s stvarnimi, ne le finančnimi vložki, postopki bodo bistveno krajši, omogočeno bo reševanje zdravih delov podjetij, večje naj bi bile pristojnosti sodišč. A vprašanje ni le, kakšne spremembe zakonodaje so potrebne, da se stečaji zaključijo hitreje, temveč tudi, s katerimi ukrepi vsaj omiliti trend propadanja podjetij.

Po neformalnem vrhu EU je ostalo nejasno, ali so članice evrskega območja dobile navodilo za oceno posledic morebitnega grškega izstopa iz skupne valute, o čemer so se razpisali mediji in ki so ga posredno potrdili nekateri udeleženci. Med njimi je bil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je po srečanju dejal, da formalnega dogovora v tej smeri ni, da pa na delovni ravni verjetno potekajo pogovori o tem, saj je bilo v zvezi z Grčijo rečeno, da so odprte vse opcije. Na vprašanje, ali Slovenija pripravlja svoj načrt za primer izstopa Grčije, pa je dodal, da naša država kakšnega posebnega načrta ne potrebuje, saj izstop ne bi pomenil velike razlike, kar zadeva neposredno slovensko finančno izpostavljenost. Po izračunih bruseljskega inštituta Ceps je Slovenija do Grčije izpostavljena s približno poldrugo milijardo evrov (vse evrske države skupaj z več kot 300 milijardami), večji del v obliki jamstev.

Med Nemčijo in Francijo, ki sta v zvezi z evrsko krizo doslej nastopali soglasno, se je pričakovano prikazala manjša razpoka, pri čemer je novi francoski predsednik François Hollande tudi po poprejšnjem dvostranskem srečanju s španskim premierjem Marianom Rajoyem utemeljeval, da morajo evrske obveznice ostati odprta opcija za obrambo evra. Kanclerka Angela Merkel ostaja neomajna nasprotnica tovrstnega lajšanja bremena dolžniških težav in hkrati trdi, da bi bile evrske obveznice v nasprotju z Unijino zakonodajo, zahtevale pa bi tudi spremembo nemške ustave in še deset drugih pravnih inštrumentov.