"Z ukinitvijo konzulatov se strinjam, pri ukinjanju veleposlaništev pa menim, da gre za napačen pristop. Če zunanje ministrstvo ne more več servisirati obstoječe mreže, bi moralo zmanjšati stroške in število zaposlenih, mesta veleposlanikov pa obdržati. Veleposlanik je tisti, ki ustvarja mnenje o državi in navezuje gospodarske, politične, kulturne in druge stike. Vabljen je v kroge, kjer sprejemajo odločitve," opozarja nekdanji veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje.

Na Švedskem protestirajo

Kot merila, po katerih so se odločali za ukinjanje DKP, so na ministrstvu za zunanje zadeve (analizo slovenske diplomatske mreže so začeli še pod Žbogarjevim ministrovanjem) navedli politične odnose, gospodarsko sodelovanje, aktivnosti na področju zaščite države, velikost in aktivnost slovenske skupnosti v posamezni državi, kulturno sodelovanje, opravili pa naj bi tudi stroškovno analizo. Vendar pa kakšnih konkretnejših utemeljitev predlaganih ukinitev po naših informacijah v dokumentu ni. Na predlagano zaprtje veleposlaništva na Švedskem se je sicer že v začetku maja odzvala tamkajšnja slovenska zveza, ki združuje enajst društev in 1100 aktivnih članov. "Ne moremo razumeti, da se ukvarjate z mislijo, da bi ukinili veleposlaništvo v Stockholmu, ki je srce slovenskega življa v Skandinaviji (po napovednih spremembah bi ostalo le veleposlaništvo na Danskem, op. p.). Na Švedskem ni tako velike krize kot drugod v Evropi. Obstajajo finančno zelo močna podjetja, ki bi lahko investirala v Sloveniji, če pride do prave priložnosti za to in če se jih o tem obvesti," je predsednik zveze Ciril M. Stopar zapisal v protestnem pismu, ki ga je naslovil na predsednika države, premierja, zunanjega ministra in ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dodajmo, da je država letos za sofinanciranje dejavnosti Slovencev na Švedskem namenila 26.600 evrov, lani pa 31.900 evrov.

Morali bi v Afriko

Da je ukinitev kar dveh veleposlaništev (na Švedskem in Finskem) v Skandinaviji malce nenavadna, saj Slovenija že sedaj nima svojega predstavništva na Norveškem, se strinja tudi dekan ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) dr. Bojko Bučar, "saj se vselej radi zgledujemo po skandinavskih državah". "Predstavništva, za katera ni nujno, da so veleposlaništva, lahko gre namreč za konzulate, bi lahko bila za nove trge izjemno pomembna. Na njih se ne bi smelo gledati kot na strošek, temveč kot na priložnost za sodelovanje z državami na različnih področjih, pri čemer pa bi morali vzpostaviti nekakšen nadzor, s katerim bi merili njihovo učinkovitost," je prepričan Bučar.

Glede krepitve mreže DKP sicer na MZZ menijo, da bi bilo treba ustanoviti oziroma okrepiti predstavništva v državah BRICS, Južni Koreji, na Arabskem polotoku... Nekateri naši sogovorniki iz vrst MZZ ob tem opozarjajo še na pomanjkanje DKP v Afriki, kjer imamo trenutno zgolj eno veleposlaništvo, in sicer v Egiptu. V arabskem svetu vidi prihodnost tudi dekan FDV. Dodaja, da iz Kaira ne moremo pokrivati celotnega arabskega sveta. Je pa ta, saj gre za bogate države, zelo pomemben.