Pero Karanović, oče umrlega izkušenega padalca Stefana, na začetku pisma predstavi svojega pokojenga sina in vse njegove izkušnje. Pove, da je sin bil športnik celo življenje in da je živel za padalstvo. ''Samo tam občutim boga, tam sem z njim. Diham ga,'' mu je sin nekoč dejal.

Spomnimo, v strmoglavljenju športnega letala je umrlo pet ljudi. Letalo je strmoglavilo na stezo za avtomobilistične tekme, umrli so pilot in inštruktor ter tri mlajše osebe, ki so opravljale izpit za padalce. To bi moral biti njihov prvi skok. Kot so poročali hrvaški mediji, je avionu zagorel motor.

''Krivi so polpismeni ljudje''

Karanović v pismu, ki ga lahko v celoti preberete tukaj, sistematično razloži, zakaj so po njegovem mnenju za padec letala in smrt vseh na krovu krive oblasti, ter kot jih sam označi ''polpismeni ljudje'', ki so z neprimernim ravnanjem z letalom (preobremenitev, odstranitev vrat itd.) povzročili padec.

''Polpismenim ljudem ne pade na pamet, da lahko motor po več desetletjih izgubi svojo zmogljivost. Polpismeni ljudje ne razumejo, niti se jim ne more pojasniti, da je razlika med potrebno potisno močjo pri zračnem pritisku pod kotom 38 stopinji in 45 stopinj pri enaki hitrosti nekajkratna. Če se kot poveča za več stopinj, kot to dovoljuje certifikat letala, letalo upočasni, hlajenje motorja pada zaradi premajhne hitrosti in na koncu se motor vname.''

Nadalje Karanović razloži, da če je letalo namenjeno štirim potnikom, pa nanj posedete pet ljudi, ne le preobremenite letalo, temveč pade povsem iz ravnotežja. ''Če je moj Stefan sedel čisto zadaj, je s svojimi 90 kilogami in skupaj s padalom dobro pomaknil težišče nazaj.'' Letalo tako ne uboga pilota, kot bi ga moralo, geometrija smeri leta je drugačna.

''Upam, da so bili mrtvi takoj''

''Pilot, ki nima izbire, da bi ustavil polet in ki nima kje zasilno pristati, saj je pred njim stanovanjsko naselje, poskuša naresti obrat, saj ve, da se lahko vrne nazaj na delček livade, kjet je vzletel,'' razloži situacijo Karanović in doda, da s tem v bistvu naredi usodno napako, saj avion izgubi vzgonsko silo in se spremeni v ''navadno kanto, ki jo teža motorja le vleče proti tlom. Nobene možnosti nimajo več. Upam, da so bili mrtvi v trenutku.''

Zakaj se take nesreče ne dogajajo v ZDA?

''Nad ZDA je v vsakem trenutku več kot 5500 letal, od Cessen do Boeingov ali Airbusov. Zakaj se take nesreče tam ne dogajajo? Ker tam obstajajo letalski predpisi, ki se spoštujejo!'' dodaja oče umrlega padalca. ''Oseba, ki je odgovorna za to, da pride ali bi lahko prišlo do katastrofe, tam odide na večletno prestajanje zaporne kazni. Obtožijo jo naklepnega zločina, tudi če se ta ne zgodi. Lahko bi se.''

Karanović zaključi, da pri ''nas taka praksa ne obstaja''. ''Pri nas, ko se zgodi nesreča, družina dobi telegram sožalja odgovornih politikov. Delno financirajo pogreb. In to je to. In nato se čaka naslednja nesreča in upa, da se ne bo zgodila čeprav se je do tedaj zgodila že tolikokrat.''

''Padalstvo ni nevarno, le drago je''

''Padalstvo ni nevaren šport,'' dodaja Karanović, ''le nevarno drag šport je''. ''Če se upoštevajo predpisi, ta šport ni nevaren. Če se ne, potem postane smrten. Če niste v stanju, da zagotovite denar, za vse to, kar bi se moralo postoriti, potem ne bi smeli niti poskušti imeti kluba.''

Po mnenju pisca BHDCA (Bosnia and Herzegovina Directorate of Civil Aviation) ne reagira na pravi način. Namesto da bi neusterzna letališča zaprli, mižijo. Če direktor BHDCA slučajno odredi preiskavo in se letališče skorajda zapre, oblast zamenja direktorja.''

''Tokrat so izginili ti otroci, jutri bodo izginili vaši, gospodje iz oblasti. Nato boste vi globoko obžalovali, ker ste kopičili tja, kamor ne bi smeli.''