Po Papademosovih besedah si je scenarij, po katerem bi Grčija opustila skupno evropsko valuto, težko zamišljati, nezaželen pa je tako s strani Grčije kot drugih držav. "Kljub temu ni mogoče zanemariti postopkov, ki kažejo na pripravo zamejitev potencialnih posledic grškega izstopa iz območja evra," je dejal v intervjuju za Wall Street Journal.

Nekdanji grški premier je v prvih javnih izjavah po predaji oblasti, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, izrazil bojazen, da bi imela opustitev evra za Grčijo katastrofalne gospodarske posledice.

Kot je navedel, bi se lahko celoten strošek, do katerega bi prišlo ob grškem izstopu iz območja evra, gibal med 500 in 3000 milijardami evrov. Ta ocena sicer upošteva vpliv na kapitalske trge, posledice za druge države in škodo za realno gospodarstvo.

"Nekateri izračuni, ki sem jih videl, kažejo, da da bi lahko prišlo do 30- ali celo 50-odstotne inflacije," je opozoril.

Ameriška tiskovna agencija AP medtem poroča, da bodo štiri največje grške banke, in sicer National Bank of Greece, Eurobank, Alpha Bank in Bank of Piraeus, od začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) danes prejele 18 milijard evrov sredstev.

Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na neimenovan bančni vir, bodo medtem neimenovane grške banke sredstva prejele v prihodnjih dneh. AFP piše tudi, da je dokapitalizacija sestavni del 30 milijard evrov vrednega svežnja pomoči, ki naj bi grškim zasebnim posojilodajalcem pomagal prebroditi delni odpis grškega dolga.

V okviru drugega programa pomoči so namreč Atene minuli mesec izpeljale obsežno zamenjavo državnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Po nekaterih ocenah so grške zasebne banke na ta račun izgubile okoli 70 odstotkov nominalne vrednosti svojega portfelja grških državnih obveznic in zato zdaj nujno potrebujejo sveža sredstva. Proces dokapitalizacije naj bi bil zaključen septembra.

Do dokapitalizacije bank sicer prihaja, potem ko je Grčijo zajela velika politična negotovost, opozarja AP. Ta je posledica majskih predčasnih parlamentarnih volitev, ki so pokazale na veliko nasprotovanje Grkov varčevalnim ukrepom, h katerim so se Atene zavezale v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Politična negotovost ima za posledico tudi dvige depozitov z računov pri grških bankah. Varčevalci se namreč bojijo ponovne vrnitve k drahmi.