Včasih smo slabokrvnost, katere vzrok je bila osiromašena prehrana, enačili s pomanjkanjem in z revščino. S prehodom v tretje tisočletje bi pričakovali, da slabokrvnosti zaradi pomanjkanja ni več, pa ni tako. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je kar 30 odstotkov ljudi na svetu slabokrvnih, od tega dve tretjini žensk. Ker je danes hrana prepogosto industrijsko predelana, izpostavljena dolgotrajnim transportom in na druge načine osiromašena, kaj hitro pride do pomanjkanja, kar ima za posledico slabše počutje in pogostejše obolevanje. Slabokrvnost je ena od težav, ki nastopi zaradi pomanjkanja vitaminov, natančneje železa, folne kisline in vitamina B12. Zadnja dva sodita v skupino vitaminov B, je v pogovoru povedala Sabina Repše Šturm, mag. farm., iz Lekarne Mačkovec (Qlandia Novo mesto). Utrujenost, šibkost, glavoboli in omotica so najpogostejši znaki, ki lahko kažejo na slabokrvnost. "Ob začetnih in manj izrazitih simptomih si lahko pomagamo sami s strokovnim nasvetom farmacevta, ki svetuje primeren preparat za samozdravljenje ali nas napoti k zdravniku," je povedala sogovornica in pojasnila, da se slabokrvnost pogosteje pojavlja pri osebah, ki se slabše in enolično prehranjujejo, pri alkoholikih, saj alkohol vpliva na presnovo folatov, pri nosečnicah zaradi povečanih potreb in pri strogih vegetarijancih zaradi pomanjkanja vitamina B12.
Premišljena vsebina krožnika
Folno kislino, ki nam je ob slabokrvnosti primanjkuje, najdemo predvsem v listnati zelenjavi in drobovini (jetra, ledvica), vitamin B12 pa v živilih živalskega izvora (meso, jajca, mleko), soji in fermentirani hrani (zelje). "Pomanjkanje teh snovi vodi v nepravilno dozorevanje rdečih krvničk eritrocitov, temu pa sledi slabokrvnost," je pojasnila sogovornica.
Drugi korak: v lekarno po nasvet
Kot je še povedala Repše-Šturmova, si lahko pri začetnih in blagih oblikah slabokrvnosti pomagamo tudi s preparati, ki v telo vnašajo zadostno količino železa in vitaminov skupine B. Ker pa jih je na trgu veliko in izbira ni lahka, sogovornica vselej poziva k predhodnemu posvetu s strokovnjakom. "Pogosto imamo na izbiro pripravke, ki so registrirani kot zdravila brez recepta, in pa prehranska dopolnila. Boljša izbira so prvi. Za zdravila brez recepta velja (za razliko od prehranskih dopolnil), da je njihova vsebnost nedvoumna in da so bile narejene študije, ki zagotavljajo njihovo varnost in učinkovitost," je za konec še povedala farmacevtka.
promocijsko besedilo