Strošek opomina ne sme preseči zamudnih obresti

Stroški opomina so po zakonu o varstvu potrošnikov omejeni s kar dvema kriterijema in ponudniki storitev stroškov opomina nikakor ne morejo določati samovoljno. Zakon namreč določa, da stroški opomina, ki ga v primeru zamude plačila prejme potrošnik, "ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne višine zamudnih obresti".

Obrestno mero zamudnih obresti dvakrat na leto določi ministrstvo za finance in trenutno na letni ravni znaša devet odstotkov. Na nekaterih spletnih straneh je mogoče najti aplikacijo, ki po podatkih o dneh zamude in višini računa izračuna višino zamudnih obresti, ki jih stroški opomina ne smejo preseči. Na primer, če mesec dni zamujate s plačilom računa v višini 50 evrov, strošek opomina ne sme biti višji od 37 centov, kolikor znašajo za enomesečno zamudo zamudne obresti za omenjeni znesek.

S kršitelji zakonodaje se ukvarjajo tako na tržnem inšpektoratu kot v Zvezi potrošnikov Slovenije. V slednji s nimajo podatkov, koliko podjetij še vedno zaračunava previsoke stroške opomina, vendar so pojasnili, da vsako leto prejmejo kar nekaj vprašanj oziroma pritožb. Letos so prejeli pritožbe zoper Simobil. Da so Simobil zaradi previsokih stroškov opominjanja obravnavali večkrat in tudi izrekli ustrezne ukrepe, so nam potrdili tudi na republiškem tržnem inšpektoratu.

Vračilo denarja lahko zahtevate za pet let nazaj

Simobil je do aprila letos za posamezni opomin poleg zamudnih obresti neupravičeno zaračunaval še 1,45 evra za stroške pošiljanja obvestila. Uporabniku, ki ne bi poravnal zneska na položnici, denimo v višini 25 evrov, bi lahko Simobil za opomin zaračunal največ okoli 18 centov.

Že leta 2008 je tržni inšpektorat enake kršitve ugotovil tudi pri RTV Slovenija. Ta je isto leto prenehala s kršitvijo, a napovedala ustavno presojo zakona. Glede na to, da plačuje prispevek RTV okoli 600.000 gospodinjstev v Sloveniji, po statističnih podatkih okoli 25 odstotkov z zamudo, je jasno, da je tudi nacionalna televizija od leta 2002 do leta 2008 nezakonito pobrala zajeten kupček denarja.

Opomine zaračunavajo tudi nekateri dobavitelji električne energije, na Elektru Primorska na primer znaša opomin 1,25 evra. Visoke stroške opomina zaračunavajo tudi knjižnice. V knjižnici ljubljanske Fakultete za družbene vede prvi opomin stane 3,44 evra, drugi 7,34 evra, tretji pa 13,77 evra. V Narodni in univerzitetni knjižnici znaša prvi opomin tri evre, drugi 4,25 evra, tretji 8,5 evra, četrti pa 17 evrov. Mariborska knjižnica za opomine zaračuna po dva, pet, in 15 evrov, Ptujska knjižnica pa 2,5, pet in 7,5 evra. K vsemu temu je seveda treba prišteti še zamudnino za posamezno sposojeno gradivo.

Če torej vzamemo primer Narodne in univerzitetne knjižnice, bi za prvi opomin, ki stane tri evre, zamudnina morala znašati več kot 400 evrov. Za četrti opomin, ki znaša 17 evrov, pa bi morala zamudnina nanesti kar 2400 evrov.

Na tržnem inšpektoratu so pojasnili, da lahko potrošniki, ki so jim bili stroški opomina zaračunani v previsokem znesku, preveč plačan znesek terjajo neposredno od podjetja. Tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije potrošnikom svetujejo, naj na podjetje naslovijo zahtevo po vračilu preplačanega zneska. Medtem ko na tržnem inšpektoratu dodajajo, da je terjatev treba opreti na ustrezne dokumente, pa v zvezi potrošnikov pojasnjujejo, da lahko potrošnik, če nima več dokazil, kopije zahteva od podjetja. V tem primeru bo podjetje sicer morda zahtevalo plačilo zanje.

Simobil na primer svojim strankam, ki so upravičene do vračila, pri naslednjem računu brez težav prizna dobropis, lahko pa nastane težava, če podjetje tega ne želi storiti prostovoljno. V tem primeru bi potrošniki pravico morali iskati na sodišču, kljub temu pa lahko zoper podjetje ukrepa tržni inšpektorat, a le z globo. Ta znaša 1200 evrov, k čemur lahko primaknemo še 400 evrov kazni za odgovorno osebo družbe.

"Preveč zaračunani zneski predstavljajo neupravičeno pridobitev, kot jo opredeljuje obligacijski zakonik," pojasnjujejo na tržem inšpektoratu, a hkrati dodajajo, da za nadzor tega predpisa ni pristojen noben inšpektorat. "Stranke morajo morebitne spore iz obligacijskih razmerij reševati sporazumno, če pa to ni mogoče, pa prek pristojnega sodišča, s pomočjo ustrezno usposobljenega pravnega strokovnjaka," so dodali. Kljub temu da tržni inšpektorat ni pristojen za dajanje pravnih nasvetov, pa so nam pojasnili, za kakšno obdobje bi potrošnik lahko terjal vračilo preplačanega zneska. "Splošni zastaralni rok po obligacijskem zakoniku je pet let od nastanka terjatve, kar po našem mnenju pomeni, da bi lahko potrošniki podjetja terjali vračilo preveč plačanih zneskov opominov za takšno obdobje," so povedali.

Ponudniki: Zakonodaja je nejasna

V Simobilu ne razkrivajo, kolikšen je skupni znesek neupravičeno zaračunanih stroškov opominov od leta 2002 naprej. Pravijo, da spoštujejo in uveljavljajo svoje pogodbene pravice skladno s cenikom, ki je del pogodbe z naročniki. Dodali so še, da je zakonodaja na tem področju nejasna, da plačilne nediscipline ne kaznuje dovolj in da imajo vse slovenske storitvene družbe z obveščanjem neplačnikov izjemno velike stroške. Tako bodo svoje uporabnike v prihodnje obveščali le s SMS-sporočili.

Največji mobilni operater v državi, Telekom Slovenije (Mobitel), ne zaračunava stroškov opomina fizičnim osebam, podjetja pa za opomin plačajo dva evra. V Telekomu trdijo, da pravno razmerje med operaterjem in naročnikom ureja zakon o elektronskih komunikacijah, katerega določbe prevladajo nad določbami zakona o varstvu potrošnikov.