Potuha za iskalce dela?

Apetiti vlade so bili sicer precej večji. V prvotnem predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ je bilo predvideno, da se najdaljše obdobje prejemanja nadomestila zniža s 25 na 18 mesecev, ter da se višina nadomestila za prve tri mesece prejemanja zmanjša z 80 na 70 odstotkov osnove. Predvideni prihranek v letošnjem letu se je po kompromisu s sindikati tako s 23,9 milijona evrov znižal na 10 milijonov evrov, medtem ko je za prihodnje leto ocenjen na 13,5 milijona evrov.

Ta prihranek je sicer le kaplja v morje ogromnega porasta stroškov za nadomestila, ki so se od leta 2008 do lani povečali za več kot trikrat; s 95 na kar 303 milijone evrov. Še nekoliko višja bi bila lahko letos, saj so v prvih dveh mesecih znašala mesečno nekaj več kot 27 milijonov evrov, kar bi letno pomenilo približno 325 milijonov evrov.

Število prejemnikov se je od leta 2008 povečalo z nekaj več kot 14.000 na skoraj 38.000, povprečno izplačilo pa s 537 na 672 evrov bruto oziroma 505 evrov neto; od minimalne neto plače je torej nižje le za 79 evrov.

Minister za delo Andrej Vizjak se za zaostritev pogojev pri denarnih nadomestilih za brezposelne ne zavzema le zaradi vse višjih stroškov, ampak tudi, zato ker meni, da je sedanji sistem demotivirajoč za iskalce zaposlitve. Damjana Košir, generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje pravi, da je tako imenovani indikator neto nadomestitvene stopnje, ki kaže delež izgube dohodka zaradi izgube zaposlitve, pri nas višji kot v drugih evropskih državah. Po ugotovitvah Službe vlade za razvoj in evropske zadeve je nadpovprečno visok zlasti v zgodnjem obdobju brezposelnosti ter pri osebah z nižjimi dohodki. Koširjeva opozarja, da se v času prejemanja denarnega nadomestila zaposli manj brezposelnih kot potem, ko se jim pravica do nadomestila izteče. Lani na primer se je pred pretekom denarnega nadomestila zaposlilo 18.655, po njem pa 22.066 oseb.

Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI), kjer so bili od začetka krize priče številnim izgubam zaposlitve, nima občutka, da bi sedanji sistem denarnih nadomestil na iskalce zaposlitve vplival demotivacijsko. "Težava je, da ni služb. Če bi ministrova teza vzdržala, potem ne bi imeli toliko dolgotrajno brezposelnih," pravi Jerkičeva, in dodaja, da nadomestila, ki so za skoraj 100 evrov nižja od minimalne plače oziroma "košarice revščine", ne omogočajo lagodnega življenja.

Jerkičeva sicer dopušča spremembe, a le za odpravo sedanjih anomalij, ki jih vidi zlasti pri možnostih za predčasne upokojitve. "Ker lahko tisti, ki imajo do upokojitve le še tri leta, dve leti prejemajo nadomestilo, še dodatno leto pa jim prispevke pokriva Zavod za zaposlovanje, prihaja do številnih zlorab. Ta institut je izgovor za predčasno odpuščanje starejših delavcev, ki tako tudi na svojo željo preživijo zadnja tri leta do upokojitve na stroške države," opozarja Jerkičeva.

Ni fleksibilnosti brez varnosti

"Ne moreš imeti fleksibilnosti, če ne daješ varnosti," poudarja Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Teza, da deluje sedanji sistem nadomestil demotivacijsko je po njegovem mnenju popolnoma zgrešena. Pri tem opozarja, da so na Danskem nadomestila za brezposelnost bistveno višja in trajajo dlje, a se brezposelni kljub temu zaposlujejo prej kot pri nas. Število prejemnikov nadomestil ne bomo znižali z zaostritvijo pogojev, ampak s popolno prenovo aktivne politike zaposlovanja, ki ne daje rezultatov.

Samo Hribar Milič, generalni direktor in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), meni, da je sedanja višina nadomestil ustrezna, saj zagotavlja socialno varnost, kritičen pa je do načina pridobitve, ki po njegovi oceni omogoča "švercanje" tistih, ki sploh ne iščejo službe. V procesu prenove delovne zakonodaje zato pričakuje, da bodo vzeli pod drobnogled tudi postopke za pridobivanje in izgubo pravic do nadomestil za brezposelnost.

Sedanji zakon o urejanju trga dela ne določa, da bi brezposelni nadomestilo izgubil, če ne bi sprejel ponujene službe. Vendar pa na Zavodu za zaposlovanje pravijo, da bi osebo, ki "odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev oziroma si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve, prenehali voditi v evidenci brezposelnih oseb in bi s tem izgubila pravico do denarnega nadomestila".