Po omenjeni raziskavi znaša delež piratske programske opreme pri uporabnikih osebnih računalnikov v Sloveniji 46 odstotkov. To je precej manj od deleža v celotni srednji in vzhodni Evropi, ki znaša 62 odstotkov, toda več od deleža v EU, ki znaša 33 odstotkov. V raziskavi BSA ugotavlja, da je delež piratske programske opreme signifikantno višji v državah v razvoju, kjer je računalniški trg v največjem vzponu. To pri BSA pripisujejo predvsem slabi obveščenosti o tem, kateri načini pridobivanja programske opreme so zakoniti in kateri ne. Obenem BSA v raziskavi opaža tudi, da odločevalci v poslovnem svetu uporabljajo piratske programe pogosteje kot običajni uporabniki. Večinoma gre za uporabo enega kupljenega programa na večjem številu računalnikov od dovoljenega znotraj posameznih podjetij.

Raziskava BSA v luči poslanstva združenja namenja pozornost tudi gospodarski škodi, ki jo predstavlja komercialna vrednost piratskih programov. Ta je leta 2011 na svetovni ravni dosegla rekord pri slabih 50 milijardah evrov. Zaradi vse večjega števila računalniških uporabnikov namreč komercialna vrednost nenehno narašča. Izjemo predstavlja zgolj padec leta 2009, ki ga gre po besedah pravnega svetovalca BSA Slovenija Roka Korena najverjetneje pripisati stagnaciji računalniškega trga ob nastopu gospodarske krize. Delež piratskih programov namreč upada razmeroma počasi in nesorazmerno z rastjo števila uporabnikov. Tako je denimo v Sloveniji delež piratskih programov od leta 2007 upadel zgolj za dva odstotka, medtem ko je skupna tržna vrednost uporabljanih piratskih programov zrasla za skoraj 60 odstotkov. Da je tržna vrednost piratskih programov odvisna predvsem od velikosti trga, zgovorno pričata tudi primera Kitajske in ZDA: v prvi je denimo delež uporabljanih piratskih programov lani predstavljal kar 77 odstotkov, pa je kljub temu njihova tržna vrednost le malenkost nižja od vrednosti v ZDA, kjer je delež uporabljane programske opreme pri 19 odstotkih med najnižjimi na svetu.

A kljub vrtoglavim zneskom vrednosti in razmeroma visokemu deležu uporabe piratskih programov je po mnenju internetnega veterana Vuka Ćosića na piratstvo mogoče gledati tudi z druge perspektive. Raziskava BSA namreč kaže, da je med uporabniki piratskih programov največ mladih fantov, ki so hkrati tudi uporabniki precej večjega števila programov kot običajni uporabniki. "To mene osebno spominja na marketing, saj se bodo ti ljudje v svoji piratski mladosti naučili uporabljati točno določene programe, ki jih bodo uporabljali tudi, ko bodo starejši in bodo zanje plačevali," opozarja Ćosić in dodaja, da je piratstvo pravzaprav neka obrobna sfera, kjer se splača eksperimentirati z različnimi tržnimi strategijami in nekatera podjetja to tudi že počnejo. Hkrati pa se Ćosiću zdi zanimiva tudi ugotovitev, da je delež piratstva višji pri državah v razvoju. "Glede na to, da gre za hitro rastoča gospodarstva, lahko nastopimo tudi s trditvijo, da se te države razvijajo tudi zato, ker uporabljajo več programov in se s tem pospešeno informatizirajo." To pa po Ćosićevem mnenju postavlja tudi vprašanje, ali ni morda obstoječi sistem patentiranja in prodaje programov zaviralec razvoja. Obenem dodaja, da obstoj brezplačnih programov z odprto kodo, ki jih brezplačno razvijajo skupnosti posameznikov, ponazarja, da založniški sistem ni nujno edini način razvoja programske opreme, pri čemer opozarja, da so pri piratstvu navadno najglasnejši prav založniki, ki s samim avtorstvom nimajo veliko opraviti. Ne nazadnje Ćosić poudarja tudi, da je visok delež piratstva v začetku razvoja računalništva v Sloveniji zagotovo tudi prispeval svoj delež k informatizaciji naše družbe.