Potrebne dvotretjinske večine za vnos fiskalnega pravila v ustavo ta trenutek ni, je po sestanku dejal premier Janez Janša. Kot je pojasnil, se je to nakazovalo že dlje časa. Pri tem je spomnil, da se odnos do fiskalnega pakta, ki je podlaga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, spreminja tudi drugod po Evropi.

V zvezi s spremembami referendumske zakonodaje je predsednik vlade pojasnil, da je prišlo do razmeroma velikega soglasja zbranih predsednikov strank, tako da se bo ta postopek nadaljeval.

Kot je povedal, so se vsi strinjali, da se iz referendumskega odločanja izvzame zakone, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna. Strinjali so se tudi, da bi se referendum o sprejetih zakonih lahko razpisalo le na zahtevo 40.000 državljanov, medtem ko se lahko danes tudi na zahtevo poslancev ali državnega sveta. V zvezi s kvorumom pa so bila mnenja deljena.

Janša je povedal še, da je na sestanku prišlo do izraza tudi enotno stališče vseh, da današnja referendumska pobuda obeh policijskih sindikatov za zadržanje zakona za uravnoteženje javnih financ ni na mestu. Dodal je, da bi referendum na to temo lahko za državo pomenil usoden udarec.

Virant: Rok za zbiranje podpisov bo najverjetneje začel teči v soboto

Predsednik DZ Gregor Virant je pred vrhom parlamentarnih strank napovedal, da bo rok za začetek zbiranja podpisov za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ najverjetneje določil tako, da bo začel teči v soboto in bo tekel do 22. junija. Referendum bi tako lahko bil septembra. Pred referendumom sicer svarijo prvaki PS, SD in SLS.

Virant sicer meni, da oba policijska sindikata, ki zahtevata referendum, s svojo pobudo celotno državo jemljeta za svojo talko. "To je zelo problematičen položaj," je dejal.

Vlada ima po njegovih besedah zdaj sicer možnost, da zahteva, da ustavno sodišče oceni, ali bi lahko z odložitvijo uveljavitve omenjenega zakona nastale protiustavne posledice. Da bo vlada, če bo zbrano zadostno število podpisov za referendum, zahtevala oceno ustavnosti, pa je napovedal predsednik SLS Radovan Žerjav.

Žerjav je sicer zaradi vložene pobude za referendum zaskrbljen. Če se bo namreč "začetek reform zrušil, kot so se zrušile vse reforme do zdaj", potem se sprašuje, "kaj bomo v tej državi počeli". "To nas mora skrbeti," je dejal.

Če zakon za uravnoteženje javnih financ na referendumu pade, bo tudi rebalans nerealen, kar pomeni, da smo v nekem položaju, ki je nevzdržen, je opozoril in dodal, da bo za to nekdo moral prevzeti odgovornost.

Pred referendumom sta pred vrhom parlamentarnih strank, ki na temo fiskalnega pravila in referendumske zakonodaje pravkar poteka v DZ, poleg Viranta in Žerjava opozorila še predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković in predsednik SD Borut Pahor. Predsedniki ostalih strank pa niso dajali izjav.

Janković, ki je, kot pravi, že pred časom napovedal, da bo prišlo do omenjene pobude, izraža upanje, da do referenduma ne bo prišlo, zato poziva, da se vlada in sindikata dogovorijo. Če bi referendum kljub temu bil in bi zakon na njem padel, pa Janković svari, da bomo v bistveno slabšem položaju, kot smo danes.

Pahor pa opozarja, da "nekdo očitno vliva lažno upanje, da so mogoče bistveno lažje rešitve, vendar niso". "Zato pravim: pamet v roke, še je čas," dodaja. Sam je prepričan, da je varčevanje neizogibno. "Zakon za uravnoteženje javnih financ bi lahko bil drugačen, vendar tak kot je, je na nek način dobil tudi razumevanje sindikatov. Mar to ni dovolj?" se je vprašal.

Če bo zakon na referendumu zavrnjen, Pahor ne bo presenečen, "a potem od Slovenije do Grčije res ni tako zelo dolga pot, kot bi si kdo mislil", opozarja.