Cameron je danes v Manchestru voditeljem ključnih držav z evrom in Evropski centralni banki položil na srce, naj podprejo zahtevo po krčenju javne porabe v zadolženih državah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem je dejal, da se zaveda, da njegovo sporočilo v Evropi ne bo popularno, saj je lansko leto zaradi zavlačevanja pri sprejemanju fiskalnega pakta razjezil mnoge evropske voditelje. Kot je poudaril, je bil tedaj njegov glavni namen zaščititi Veliko Britanijo.

"Območje evra je na razpotju," je britanski premier dejal v nagovoru poslovnežev. Dodal je, da se mora zato odločiti, po kateri poti naprej, sicer ga lahko čaka razpad.

"Ali bo imela Evropa predano, stabilno in uspešno območje evra z učinkovitim požarnim zidom, močnimi in reguliranimi bankami, sistemom delitve fiskalnega bremena in podporno denarno politiko, ali pa se bomo znašli v nepoznanem in za vse tveganem položaju," je dejal Cameron.

Cameron pozdravlja Hollandovo idejo

Cameron je sicer odprt za nove ideje za zagotavljanje stabilnosti Evrope. Kot je povedal, pozdravlja idejo francoskega predsednika Francoisa Hollanda o skupnih obveznicah evrskih držav. Ob tem se zavzema za to, da območje evra poskrbi za večjo konkurenčnost; da skozi ohlapno monetarno politiko podpre povpraševanje, hkrati pa evrske države uravnotežijo svoje finance.

Zaradi dogajanja v evrskih državah, zlasti pa v Grčiji, je zaskrbljen tudi britanski finančni minister George Osborne. Kot je danes dejal poslancem, je bil z javnim špekuliranjem o izstopu Grčije iz območja evra "duh izpuščen iz steklenice".

"Ko finančni ministri in guvernerji centralnih bank odprto špekulirajo o možnosti izstopa Grčije iz območja evra, je duh izpuščen iz steklenice. To in pa dejstvo, da Grčijo čakajo nove volitve, kaže, da je pred nami tvegan čas," je poudaril.

Velika Britanija že pripravlja načrt

Po njegovih besedah Velika Britanija že pripravlja načrt, kako se zaščititi pred morebitnimi hudimi posledicami tega dogajanja. Dodal je da bodo zaščitili britansko gospodarsko stabilnost in britanski finančni sistem.

Iz Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pa so danes sporočili, da misije v Grčiji, dokler ta ne bo izpeljala novih predčasnih parlamentarnih volitev, ne bo nadaljeval.

Nova misija IMF, vezana na pregled grškega napredka pri reformah, bo tako šele po volitvah, napovedanih za 17. junij.

Delo IMF v Atenah in izplačila obrokov drugega posojila Grčiji, skupaj težkega 130 milijard evrov, so zamrznjeni že od tamkajšnjih volitev 6. maja, ki pa močno zadolženi državi niso prinesle nove vlade.

Volitve so pokazale, da Grki nasprotujejo predvidenim varčevalnim ukrepom, trije voditelji strank, ki so dobili mandat za sestavo vlade, pa se niso mogli poenotiti, kako naprej. Posledično tudi niso bili sposobni oblikovati nove vlade.

Na evropskem parketu je medtem prišlo do groženj, da bo morala Grčija, če se ne bo držala zavez, ki jih je dala v zameno za posojilo držav z evrom in IMF, zapustiti območje s skupno evropsko valuto.