Milanović in Janša se nista ne objemala ne poljubljala niti nista izmenjevala obetavnih pogledov, na novinarski konferenci sta bila pravo nasprotje svojih predhodnikov, Jadranke Kosor in Boruta Pahorja. Janša in Milanović sta želela narediti vtis ljudi, ki sta voljna reševati vsa preostala odprta vprašanja med državama, piše komentator Novega lista.

Treba bo zavihati rokave

Nova premiera sta prišla na čist teren, ni se jima treba pobotati ali sanirati škode, temveč morata zgolj zavihati rokave in lepo oblikovane stavke s torkove novinarske konference preoblikovati v resnično stanje, dodaja reški časnik. Ocenjuje, da ne gre pričakovati, da bo vse šlo brez težav, a ne en ne drugi nimata izbire.

"Slovenija ima številne gospodarske težave in je močno poslabšala svoj položaj prvaka širitve Evropske unije iz leta 2004 in zadnje, kar Janša potrebuje, je, da Slovenija postane tisti, ki ustvarja težave znotraj krhke EU," navaja komentator. Dodaja, da je pred Milanovićem velik izziv, da že v svojem prvem mandatu reši preostale hrvaško-slovenske probleme.

"Varčevalci LB bodo morali počakati na končno rešitev svojih težav do 1. julija 2013, ko bo Hrvaška postala polnopravna članica EU. Šele takrat bodo po pričakovanjih začeli reševati problem, ki se vleče že več desetletij. Milanović in Janša sta se v Mariboru dogovorila za status quo," poudarja Jutarnji list.

Sicer pa časnik posebej izpostavlja Janševo izjavo glede ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU, da se ne bo zgodilo nič, če bo Slovenija kot zadnja med članicami unije v svojem parlamentu potrdila pogodbo med Hrvaško in unijo.

Nujnost tesnejšega gospodarskega sodelovanja

Tudi Večernji list izpostavlja omenjeno Janševo izjavo. Časnik poudarja tudi Milanovićevo izjavo o nujnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja. V ločenjem tekstu pa časnik omenja Janševo prvomajsko potovanje v Grčijo in ga označuje kot primer licemerstva v času, ko slovenski premier zagovarja varčevalne ukrepe.

Sicer pa so hrvaški časniki največ prostora posvetili obisku najvišjih predstavnikov hrvaške države na mariborskem pokopališču Dobrava, kjer so Milanović ter predsednika države in sabora Ivo Josipović in Boris Šprem položili vence in se poklonili žrtvam povojnih pobojev na Teznem.

Hrvaški sabor je sicer letos ukinil politično pokroviteljstvo nad slovesnostjo v avstrijskem Pliberku, na kateri se tradicionalno sredi maja spominjajo vseh žrtev povojnih pobojev, kar je izzvalo številne polemike v javnosti.