Tožilec David Groome je napovedal, da bo tožilstvo na sojenju nedvoumno dokazalo, da je bila "Mladićeva roka" v vseh zločinih, ki so jih njegove sile storile nad tisoči državljanov BiH "samo zato, ker niso bili srbske narodnosti" - od oblaganja Sarajeva do genocida v Srebrenici leta 1995. Skupni imenovalec teh zločinov je bila namera, da se trajno odstranijo Bošnjaki in Hrvati z območij, ki so si jih prisvajali Srbi.

Poudaril je, da so zločini Mladićevih sil ponekod dosegli raven genocida. Kot primere je ob poboju 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995 navedel pregon in uboje Bošnjakov po vsej BiH leta 1992 ter obstreljevanje sarajevske tržnice Markale 5. februarja 1994, ko je topovska granata zahtevala 68 življenj, poroča srbska tiskovna agencija Beta.

"Do trenutka, ko so Mladić in njegove enote ubile tisoče v Srebrenici, so bili dobro izurjeni v veščini ubijanja in učinkovitem etničnem čiščenju," je dejal tožilec, medtem ko ga je Mladić brezizrazno poslušal.

Dobil mandat, da izkleše meje nove srbske države

Mladić je točno pred 20 leti postal poveljnik Vojske Republike srbske in "zločinskega načrta" etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva, ki jo je uresničil z vojaško silo, je poudaril tožilec. Po obtožnici je Mladić "dobil mandat vodstva bosanskih Srbov, da izkleše meje nove srbske države", ki sta jo osmislila predsednik Republike srbske Radovan Karadžić in predsednik skupščine Republike srbske Momčilo Krajišnik.

Kot je poudaril tožilec, so to potrdili v šestih strateških ciljih, ki jih je skupščina Republike srbske na pobudo Karadžića sprejela maja 1992 - na isti seji, na kateri je bil Mladić imenovan za poveljnika. Prvi in najbolj pomemben cilj je bila ločitev Srbov od Hrvatov in Bošnjakov v BiH, kar pomeni, da "se radikalno spremeni etnična razporeditev v BiH". Med cilji je bila tudi delitev Sarajeva, vzpostavljanje koridorjev med srbskimi deli.

Mladića je tožilec obtožil, da je imel Sarajevo med obleganjem "v svoji dlani" in da ni niti najmanjše dileme, da je po pooblastilu Karadžića "nadziral obstreljevanje Sarajeva". Navedel je grožnjo, ki jo je Mladić izrekel častniku Unproforja: "Prepričani bodite, da se bo Sarajevo treslo ... Padlo bo več granat kot v vsej vojni". Dnevno so na mesto sile bosanskih Srbov v povprečju izstrelile 329 granat, umrlo je najmanj 11.541 ljudi.

Kot dokaz je navedel Mladićev ukaz, ko je prepovedal napade na civilne cilje brez njegovega izrecnega dovoljenja. Navedel je tudi takratnega predstavnika ZN Davida Harlanda, ki je bil skoraj vso vojno v Sarajevu, da sta Karadžić in Mladić obstreljevanje Sarajeva imela za "pipo nasilja, ki sta jo odpirala ali zapirala glede na to, pod kakšnim pritiskom mednarodne skupnosti sta bila ali kaj sta hotela izsiliti od bošnjaške strani".

Sarajevo - so kot v mišelovki

Predstavnik tožilstva je pokazal Mladićeve ukaze, da držijo Sarajevo "pod tesno blokado" in posnetke smrti civilistov med 44-mesečnim obleganjem. Navedel je tudi izjavo Mladića, da je "Sarajevo blokiral z vseh štirih strani, da ni izhoda" in da so "kot v mišelovki", poroča Beta.

Množičen pregon Bošnjakov in Hrvatov iz Bosanske krajine, ki jo je sprva izvedla JLA, nato pa Mladićeva vojska leta 1992, pa je bil del kampanje za uresničitev drugega strateškega cilja - vzpostavitve posavskega koridorja med zahodnimi in vzhodnimi ozemlji, ki ga je vodstvo na Palah označilo kot del bodoče srbske države, je dejal Groome. Kot dokaz je navedel Mladićeve vojne zapiske.

Mladića sodišče v enajstih točkah obtožuje za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid med vojno v BiH, ki je med letoma 1992 in 1995 zahtevala najmanj 100.000 življenj.

Vodil je "bosanske Srbe pri uresničevanju njihove legitimne pravice"

Mladić je zavrnil nagovor sodnikov. 70-letnik se sicer v dosedanjih nastopih ni želel izreči o krivdi in je sodnik zato zabeležil, da se je izrekel za nedolžnega. Vztraja pa, da je le vodil bosanske Srbe pri uresničevanju njihove legitimne pravice.

Tožilstvo bo uvodni nagovor nadaljevalo v četrtek ob 9. uri. Po sedanjem razporedu naj bi s predstavitvijo dokazov začelo 29. maja, ko naj bi tudi povabilo prve priče. Predsedujoči sodnik Alphons Orie je sicer danes dejal, da razmišljajo o preložitvi predstavitve dokazov zaradi napak tožilstva pri predstavljanju dokazov obrambi.

Mladić, ki je bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP videti bolehen, a bolje kot v prvem nastopu junija lani, je ob prihodu v sodno dvorano z dvigom palca pozdravil privržence, ki so ga spremljali z galerije. Pred sodišče je znova stopil skoraj leto dni po tem, ko so ga 26. maja lani po 16 letih skrivanja prijeli v Srbiji.

Mladić se je nasmehnil in si z roko potegnil čez vrat

Med nastopom tožilca je občasno prikimaval in si delal zapiske, med opisom zločinov, za katere je obtožen, pa je celo zasmehoval svojce žrtev. V oči je pogledal eno od članic združenja Matere Srebrenice med gledalci, se ji nasmehnil in si z roko potegnil čez vrat v gibu, kot da bi prerezal vrat. Orie ga je opozoril, naj se osredotoči na sodno dvorano in naj se izogiba "neprimernim interakcijam", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pred poslopjem sodišča so medtem protestirali svojci žrtev iz Srebrenice, ki so Mladiča označili za "največjega klavca na Balkanu". Po poročanju AFP se je pred sodiščem zbralo okoli 25 žensk in otrok iz združenja Matere Srebrenice. Med drugim so nosili transparente, na katerih je pisalo: "Hočemo pravico za žrtve Srebrenice".