Predsednik države je hotel vodje konservativne stranke, socialistov, skrajnih levičarjev, desno usmerjene Stranke neodvisnih Grkov in majhne Stranke demokratične levice prepričati v sestavo vlade, ki naj bi se zavzela za to, da Grčija ostane v evrskem prostoru. Njegova prizadevanja so bila neuspešna, so včeraj popoldne sporočili iz predsednikovega urada, Grki bodo predvidoma znova volili 17. junija, med grškim prebivalstvom pa vse bolj raste odpor proti vsiljenem varčevanju.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da bi ob naslednjih volitvah glasove volilcev znova utegnile pritegniti stranke z roba, torej skrajno leve in skrajno desne. Najbolje trenutno kaže levičarjem in njihovi stranki Siriza. Aleksis Cipras, šef zveze grških levičarjev, je postal novo upanje vseh tistih grških državljanov, ki zahtevajo konec varčevanja. Iz zadnjih volitev je Siriza izšla kot druga najmočnejša stranka v državi, javnomnenjske raziskave ji napovedujejo, da bi z okoli 24 odstotki glasov ob ponovnih volitvah prevzela vodstvo.
Šef grških socialistov Evangelos Venizelos je po končanem kriznem sestanku pri predsedniku govoril o slabih pogojih za nove volitve in tožil nad tem, da so nekateri od njegovih kolegov svoje interese postavili pred interese države.
Iz Evrope na grški naslov večinoma prihajajo opozorila in grožnje. Če bo Grčija prekinila svoja varčevalna prizadevanja, bo to imelo za državo dramatične posledice, vsekakor pa bi v tem primeru izostala pomoč Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je po srečanju finančnih ministrov Evropske unije znova poudaril, da ne nameravajo spreminjati oziroma olajšati pogojev varčevalnega programa, ki je dogovorjen in se o njem ni več mogoče pogajati. "Grčija in njeni državljani morajo vedeti, da dogovorjene pomoči zahtevajo poseben napor vseh Evropejcev in mednarodne skupnosti, da bi pomagali visoko zadolženi državi", je dejal Schäuble nekaj ur pred tem, preden je Grkom znova spodletelo pri sestavi vlade.
Podobno stališče je zavzel slovenski finančni minister Janez Šušteršič, ki je dejal, da bo morala Grčija, če se bo odločila, da ne bo spoštovala obveznosti, "razmišljati tudi o tveganju, da to lahko pomeni, da ne bodo ostali v območju evra".
Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde pa se je v izjavi za francosko televizijo France 24 zavzela za to, da Grčija ostane v evrskem območju, a hkrati omenila tudi možnost "urejenega izstopa". Po mnenju Lagardove bi bilo treba Grčiji bodisi omogočiti dodatno financiranje in dodaten čas ali pa sprožiti mehanizme za izstop, na katerega bi se bilo treba pripraviti.
