Minuli konec tedna, pred občutno ohladitvijo, seveda, so marsikje po Sloveniji že zabeležili letošnje prve vroče dneve, potem pa naslednji dan sneg. Ta se ni obdržal, saj smo vendarle v maju, prvem mesecu leta, katerega ime je brez črke r. To je bilo nekdaj znamenje, da otrokom ni več treba nositi nogavic. Za tem se niso skrivali zdravstveni razlogi, temveč revščina, ki je nekdaj pestila velik del prebivalcev naše dežele. Morda so zato še toliko bolj natančno spremljali vreme oziroma se mu sproti prilagajali. Vsak dan brez drv ali pa nogavic je pomenil majhen, a pomemben prihranek v okviru družinskega proračuna. Vendarle pa si hitri temperaturni in padavinsko intenzivni vremenski prehodi sledijo kot po tekočem traku. Prav minuli vikend smo se v enem dnevu iz skorajšnjega poletja vrnili v že skorajda pozabljeno zimo, ponekod je bila razlika tudi za več kot 25 stopinj Celzija!

Vedno v pravi smeri

Po današnjih padavinah se bo od jutri naprej nad nami spet začel utrjevati manjši anticiklon oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki nam bo v naslednjih dneh, na naše vsesplošno veselje, zagotovil več ustaljenega in sončnega vremena, z njim pa so nam zagotovljene tudi vse višje temperature. Te bodo čez dan znova presegle oznako "20 stopinj Celzija", vendarle pa bo treba počakati še kar nekaj časa, če se nameravate držati starega pravila in poslati otroke bosih nog naokrog. Sicer pa nikar ne poskušajte spremljati njihovih premikov, ker so ti precej nepredvidljivi, povsem drugače kot na primer vremenski. Ste kdaj pomislili, kako se premika vreme okoli Zemlje? V isti ali nasprotni smeri glede na vsakodnevno navidezno gibanje Sonca? Odmotajmo ta zapleteni klobčič malo dlje in si oglejmo nekaj tovrstnih podrobnosti. V splošnem potujejo v naših, to je zmernih geografskih širinah, vremenske tvorbe od zahoda proti vzhodu. Morda bi kdo pomislil, da se bodo vremenski sistemi zaradi vrtenja Zemlje od zahoda proti vzhodu premikali v nasprotni smeri oziroma enako Sončevi poti. Verjetno je razmišljal podobno tudi vsak od nas v svojih otroških letih, ko sta bila med najljubšimi početji ležanje v travi in opazovanje premikajočih se oblakov, a vedno z "vključenimi" možgani.

Skupni in istosmerni sistem

Takrat je bilo vse skupaj videti kot svečan mimohod oblakov, ki nam je dal misliti, da se naš planet vrti. Zato je marsikoga presenetila "samougotovitev", da potemtakem oblaki mirujejo in je prav vrtenje pod njimi nahajajočega se zemeljskega površja "krivo" za njihovo gibanje. Vsak od nas je bil v svoji "dobi odkritij" še kako ponosen na lastna spoznanja, pa naj so bila ta pravilna ali ne. Kot vsi drugi nas je tudi večina na sončni strani Alp kmalu spregledala svoje "krivoverstvo" oziroma dejstvo, da se premikajo zračne mase v atmosferi v isto smer, v katero se vrti Zemlja. Če pogledamo natančneje, jih celo nekoliko prehitevajo, a seveda ne po levi ali desni, kot to počnejo premnogi na cestah prepotentni Kranjci. Ozračje, ki obdaja naš planet, je namreč z njim tako močno povezano, da sestavljata skupaj en sam, v isto smer vrteči se sistem. Pri tem je večinski, natančneje 70 odstotni modri del planeta tako pomemben, da smo vremensko gledano zaradi tega vsi bolj ali manj primorci. Morje namreč v veliki meri kroji našo vremensko usodo. Kjer koli na zemeljskem površju smo, je potemtakem Sonce tisto, ki vseskozi "miruje" oziroma se premika le navidezno zaradi že "tisoč let" plešoče Zemlje. Ne nazadnje govori o njenem plesu tudi znana pesem, vse skupaj pa naj bi potrjevala tako Orion (saksofon), ljubljenec Zarje, posmrtno postavljen med zvezde, kot tudi sam Mesec (kontrabas).