Na srečanju, ki ga je v okviru projekta Mobilizacija za javni potniški promet organiziralo društvo Focus v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana (MOL), je Dolenc predstavil tri variante prometne ureditve v Ljubljani. Ocenil je, da je za Ljubljano najbolj optimalna varianta, v katero je vključena preureditev obstoječe ureditve. V sklop ureditve je zajeta uvedba rumenih pasov brez dodatnih gradbenih del. Obenem pa bi od križišča Linhartove z Dunajsko cesto pas, ki je trenutno namenjen parkiranju, spremenili v rumeni pas.

Z rumenimi pasovi zmanjšali potovalni čas avtobusov

Na tem najbolj obremenjenem delu bi tako obstoječo ureditev spremenili v šest pasovno cesto, je pojasnil Dolenc. Dodal je, da bi obstoječi vozni pas severno od Linhartove ceste odvzeli osebnim vozilom in bi ga uredili kot rezerviranega za javni potniški promet. "Stroški te prometne ureditve bi bili nižji od pol milijona evrov, to pa je za odsek, ki je dolg 2,5 kilometra, relativno malo," je povedal.

Po Dolenčevih besedah bi z uvedbo rumenih pasov zmanjšali predvsem potovalni čas avtobusov. "V tem 2,5 kilometra dolgem odseku bi v največji prometni konici od obvoznice do Bavarskega dvora povprečen potovalni čas avtobusov zmanjšali za osem minut. Na tak način bi prihranili čas potnikov in zmanjšali stroške javnega potniškega prometa," je dejal.

Uvedba šestpasovne ceste?

Sicer je med variantami prometne ureditve Dolenc predstavil tudi obstoječo prometno ureditev in uvedbo šestpasovne ceste od obvoznice do središča mesta. Slednja je po njegovih besedah v nasprotju s prometno politiko v prestolnici. "V Ljubljani ne želijo promovirati večje kapacitete osebnega prometa. Če bi razširili kapaciteto vpadnic, potem bi hkrati povečali atrakcijo prevoza z osebnim vozilom, to pa je v nasprotju s tem kar želi politika mesta doseči," je še pojasnil Dolenc.

Na srečanju je Matjaž Uršič z ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) predstavil tudi rezultate ankete o spreminjanju prometne ureditve v ljubljanski regiji. Podatki, ki so jih pridobili na FDV med letoma 2008 in 2009 kažejo, da uvajanje rumenega voznega pasu podpira predvsem mlajša generacija. Anketiranci, stari od 36 do 45 let, spreminjanju prometne ureditve niso tako naklonjeni. Rezultati, ki jih je predstavil Uršič, so med drugim tudi pokazali, da so Ljubljančani in Ljubljančanke močno vpeti v avtomobiličnost.

Na srečanju je bil prisoten tudi Jošt Šmajdek iz Ljubljanskega potniškega prometa, ki je predstavil ukrepe za izboljšanje javnega potniškega prometa.