Luknjo bi pokrivali z dvigovanjem položnic in prodajo zemljišč
Župani so pripravili celo vrsto predlogov, s katerimi želijo olajšati varčevanje lokalnih skupnosti. Izpostavili so predlog za odpravo zamrznitev cen komunalnih storitev, tako da bi lahko lažje podražili položnice, povečanje fleksibilnosti zaposlovanja v javni upravi, možnost nagrajevanja dobrih kadrov, odpravo sistemskih ovir za nove investicije, fleksibilnost pri prodaji zemljišč v industrijskih conah in še bi lahko naštevali.
Da je potrebno tesnejše sodelovanje države in občin, je z župani soglašal tudi Gorazd Perenič, ki na ministrstvu za pravosodje in javno upravo vodi svet za prijazen in učinkovit javni sektor. "Prosimo vas, da z nami sodelujete, da nam sporočite svoje pripombe in predloge, da bomo torej vedeli, kaj lahko storimo za vas," je županom dejal Perenič in jim zagotovil, da ministrstvo nima v načrtu nobene "hude reforme", temveč samo takšne ukrepe, ki bodo omogočili bolj učinkovit javni sektor. Da bi oblikovali boljše predpise in poenostavili postopke, so ustanovili poseben direktorat, ki se bo ukvarjal samo s tem izzivom. Lotili se bodo prenove javnih služb, tako da bi bile do uporabnikov bolj prijazne, administrativne omejitve naj bi odpravili s prenovo poslovanja in informatizacijo, novosti pripravljajo tudi na področju javnega naročanja. Še bolj je župane na včerajšnji skupščini razveselila Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki jih je opozorila, da je bil v petek v Uradnem listu objavljen šesti javni poziv za razvoj regij. Občine bodo imele na voljo 145 milijonov evrov za projekte, ki bodo sofinancirani v višini 85 odstotkov. Občine bodo lahko kandidirale s projekti s področja vodooskrbe, gradnje kanalizacije in odlagališč odpadkov, obnovo mestnih jeder, kulturnih domov, večnamenskih centrov, gradnje vrtcev, domov za ostarele in podobno.
Oster odziv občin na izjave Šoltesa
Sicer pa so bili v Združenju občin Slovenije, v katerega je povezanih 141 občin, ogorčeni nad izjavo predsednika Računskega sodišča RS Igorja Šoltesa, da so slovenske občine premajhne, prezadolžene, neracionalne, finančno nesamostojne. "Mnenje računskega sodišča je bilo sicer korektno, njegova predstavitev v javnosti pa je bila pod nivojem. Igor Šoltes ne bi smel na tak način govoriti o občinah. Res me zanima, kakšen je bil cilj njegovega kritiziranja in spodbijanja kredibilnosti slovenskih županov," je bil oster Smrdelj.
Občine precej manj zadolžene v primerjavi z državo
Po njegovem mnenju je sicer res, da so nekatere občine prezadolžene, da imajo celo vrsto težav in se bi se lahko marsikaj v sistemu izboljšalo, vendar pa je na splošno stanje dobro, zato je Šoltes močno pretiraval. "Imamo zelo učinkovit in racionalen sistem lokalne samouprave. Stroški na zaposlenega so za funkcioniranje oziroma za uporabo sredstev iz občinskih proračunov bistveno manjši, kot so stroški v državi. Tudi očitek, da so občine premajhne, ni korekten. Naredili smo primerjavo s preostalimi državami, ki to potrjuje. Pri nas imamo v povprečju 9500 prebivalcev na občino, kar je bistveno več kot v tujini. V Italiji, kjer imajo denimo kar 8000 občin, živi v povprečju v eni občini 7500 prebivalcev. V Avstriji ta številka znaša 3500, v Švici pa 2400," je pojasnil Smrdelj in še posebej izpostavil podatke o zadolženosti občin in države. "Zadolženost občin na prebivalca je v primerjavi z državo izjemno nizka. Država ima 15 milijard evrov dolga, kar znaša 7600 evra na prebivalca, medtem ko je dolg slovenskih občin 700 milijonov oziroma 348 evra na prebivalca."
