Alternativna zdravilka Beckerjeva, ki je že bila obsojena na dosmrtno zaporno kazen zaradi članstva v RAF, je danes prvič pričala na procesu v Stuttgartu, na katerem ji sodijo za sodelovanje pri umoru tožilca leta 1977 v mestu Karlsruhe.

Ni načrtovala ali izvedla atentata

"Ni me bilo tam. Te obtožbe so lažne in ne morem dopustiti, da takšne ostanejo," je dejala 59-letna Beckerjeva, kar so bile njene prve besede na procesu po več kot 18 mesecih, poročajo tuje tiskovne agencije.

Beckerjeva je tako odločno zatrdila, da ni načrtovala ali izvedla atentata v Karlsruheju, v katerem je sovoznik na motornem kolesu streljal na avtomobil generalnega zveznega tožilca Siegfrieda Bubacka, ki je stal pri rdeči luči. V tem napadu, ki se je zgodil 7. aprila 1977, so umrli Buback in še dva druga moška.

Beckerjeva je sicer razkrila, da so glavni člani RAF že leta 1976 načrtovali napad na Bubacka, vendar ni izdala identitete strelca. 59-letnica je dejala, da je bila na dan napada na Bližnjem vzhodu in je v Evropo prispela naslednji dan. Takrat je pomagala pri razširjanju informacije o odgovornosti RAF za tri umore.

Kdo je pritisnil na sprožilec, ni znano

Prvotno preiskavo o vlogi Beckerjeve pri umoru Bubacka so zaradi pomanjkanja dokazov zaključili leta 1980. V povezavi z atentatom na Bubacka so bili sicer doslej obsojeni trije pripadniki RAF, a kdo je dejansko sprožil pištolo, za zdaj ostaja skrivnost.

K temu, da so proti Beckerjevi sprožili nov sodni proces, je veliko pripomogel sin umorjenega tožilca Michael Buback, saj je njegova zasebna preiskava po njegovem prepričanju dokazala, da je bila Beckerjeva tista, ki je streljala na njegovega očeta.

Na sodišču pa je Beckerjeva Michaelu odgovorila: "V vseh tvojih člankih, ki sem jih prebrala, si želel vedeti, kdo je ubil tvojega očeta. Na to vprašanje ne znam odgovoriti, ker me ni bilo na prizorišču."

Prelomila zaobljubo nekdanjih članov RAF

Beckerjeva je bila leta 1989 kljub dosmrtni zaporni kazni pogojno izpuščena. Zaradi novih obtožb o umoru Bubacka pa je morala ponovno za zapahe.

Z današnjim pričanjem je Beckerjeva prelomila zaobljubo nekdanjih članov RAF, ki so se kljub temu, da je frakcija leta 1998 uradno prenehala z delovanjem, zavezali, da ne bodo nikoli izdali podrobnosti o bombnih napadih, atentatih in ropih, ki so jih izvedli v 28 letih svojega obstoja.

RAF so marksistično naravnani skrajneži ustanovili leta 1970, člani pa so do začetka 90. let minulega stoletja izvedli več napadov, atentatov in ugrabitev v Zahodni Nemčiji.