To močno skrbi predstavnike bolnikov, pa tudi farmacevtsko industrijo. Bolniki se bojijo, da bodo z določanjem cenovnega roba, do katerega je zdravstvena blagajna še pripravljena kriti podobna zdravila iz posamezne skupine, dobili slabša zdravila. Zdravstvena politika nasprotno računa, da bo s tem ukrepom znižala preveč napihnjene cene zdravil in da bodo ta, če izvzamemo prehodne težave, še vedno enako dostopna. Kljub svarilom, da spremembe ogrožajo bolnike in prinašajo množično doplačevanje za zdravila, gre v resnici za zdaj za zelo ohlapne namere. Kaj bodo pomenile za bolnika, v interventni zakonodaji; ni dorečeno, in prav v tem tiči jedro težav.
Rob, do katerega zdravilo še krije zavarovanje
Med drugim na primer ni jasno, kako široke bodo terapevtske skupine in v katerih primerih bo lahko zdravnik bolniku na stroške zdravstvene blagajne predpisal dražje zdravilo. To se bo razjasnilo šele s pravilnikom, ki naj bi ga pripravili v prihodnjih mesecih. Za zdaj kaže, da gre za postavljanje cenovnega roba, kakršnega so na ministrstvu za zdravje napovedovali že v mandatu Pahorjeve vlade. Zdravnik bi imel še vedno možnost določiti, da bolnik dobi zdravilo, ki to ceno presega. V tem primeru bolniku za zdravilo ne bi bilo treba doplačevati. Če bi pri zdravilu, ki presega najvišjo priznano vrednost, vztrajal bolnik sam, bi moral zanj doplačati.
Logika je podobna kot pri medsebojno zamenljivih zdravilih. Danes se cenovni rob oziroma najvišja priznana vrednost določa pri originalnih zdravilih, ki pridejo na trg prva, in generičnih zdravilih, ki vsebujejo enake zdravilne učinkovine in delujejo enako. Farmacevtske družbe so ob uvajanju sistema pred leti opozarjale, da bo to prineslo množično doplačevanje in umikanje zdravil s slovenskega trga, na koncu pa so množično zniževale cene. Po novem bi cenovni rob določili še za medsebojno primerljiva zdravila, ki zdravijo isto bolezen in delujejo podobno, ne pa povsem enako. Če ponazorimo: v isto terapevtsko skupino bi lahko na primer sodili različni statini, ki zdravijo povečane vrednosti holesterola v krvi. V nekaterih društvih bolnikov menijo, da gre za ponovni poskus uvajanja sistema zamenjevanja zdravil za cenejša, a ne enako učinkovita zdravila, ki so se mu v minulih letih že večkrat uspešno uprli. V vladi to zanikajo.
"Zdravniki bodo še vedno lahko predpisovali, kar želijo. Namen je zagotoviti prihranek in na ta način bolnikom omogočiti, da lahko dobijo nova zdravila. Slovenija pa je ena redkih držav, kjer si farmacevtska industrija bolnike privošči izrabiti, da ne bi prišlo do spremembe. Zagotavljam, da sprememba strokovno stoji, povabiti pa nameravamo tudi predstavnike društev bolnikov, da jim bodo lahko strokovnjaki s tega področja natančno razložili, za kaj gre," je dejal minister za zdravje Tomaž Gantar, ki priznava, da so v naglici namero v interventno zakonodajo vključili brez širše vsebinske razprave. Z oblikovanjem terapevtskih skupin ciljajo na zdravila v široki uporabi, kjer nova in bistveno dražja zdravila pogosto niso kaj dosti boljša od starih, a jih farmacevtske družbe močno promovirajo, zdravniki pa zelo pogosto predpisujejo. V novi sistem nameravajo sicer vključiti le posamezne skupine zdravil, ki pa še niso določene, je pojasnil.
Na zdravstveni blagajni, kjer pripravljajo predlog konkretnih sprememb, zatrjujejo, da zdravila v isti terapevtski skupini ne bodo postala medsebojno zamenljiva. "Za vsako skupino zdravil z isto terapevtsko indikacijo in primerljivimi lastnostmi bi določili najvišjo priznano vrednost. Zdravilu, ki ima zaradi svojih farmacevtskih ali terapevtskih lastnosti dodano vrednost, se lahko ta dvigne. V isti skupini se bo lahko ustvaril razpon cen, ki pa bo omejen. Zdaj so razponi cen v terapevtskih skupinah zelo veliki, segajo tudi preko stotih odstotkov. Včasih so primerljiva zdravila, ki se jim patenti še niso iztekli, tudi nekajkrat dražja od starejših zdravil. Nov pristop k cenam farmacevtski industriji seveda ni pogodu, zato je njen protest razumljiv," je poudaril vodja oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurij Fürst. Fürst je prepričan, da bolnikom ne bo treba doplačevati, saj se bo farmacevtska industrija prilagodila in znižala cene.
Usodne posledice za bolnike ali boj za posel
Spremembam ostro nasprotujejo v Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, ki združuje proizvajalce novih oziroma originalnih zdravil. Po njihovem je oblikovanje cenovne politike glede na skupine zdravil sporno tudi zato, ker najnovejšega zdravila, ki še ima patentno zaščito, finančno ne bi smeli enačiti z generičnim zdravilom, ki je na trgu že mnogo let. Inovativnost pri zdravilih je pomemben generator napredka pri zdravljenju, so opozorili, česar pa načrtovane spremembe ne priznavajo. Strinjajo se sicer, da interventna zakonodaja za zdaj zgolj dopušča uvajanje zamenljivosti zdravil znotraj posamezne terapevtske skupine, kljub temu pa menijo, da prihajajoči sistem prinaša večje tveganje za bolnike. Najbolj bo ukrep po njihovem prizadel starejše, ki jemljejo veliko zdravil hkrati.
Tudi del društev bolnikov opozarja, da bi lahko imelo zamenjevanje zdravil za cenejša usodne posledice. "Plačujemo dodatno zdravstveno zavarovanje, s prispevki pa seveda obveznega, pa vendar nam nameravate odvzeti tista zdravila, ki jih potrebujemo," je poslance pred sprejemanjem interventne zakonodaje opozoril predsednik Društva na srcu operiranih Vlado Petek. Tudi med predstavniki bolnikov pa vsi na spremembe ne gledajo enako. Predsednik Zveze društev diabetikov Peter Miklavčič na primer meni, da društva, ki so se zoperstavila terapevtskim skupinam, to počnejo "malo na pamet". Po Miklavčičevem je treba cene zdravil zniževati, a bi moral tudi v novem sistemu zdravnik ohraniti pravico, da sam izbere zdravilo za bolnika. "Farmacevtske družbe so seveda proti vsakršnemu omejevanju cen, saj se borijo za svoj posel, a farmacevtska industrija ne živi slabo. Strinjam pa se, da je treba spremembe pojasniti, da ljudi ne bo po nepotrebnem strah," je poudaril.
