Raje berite, kot da tvitate

Se še spomnite, ko so pred nekaj leti, v času tedanje Janševe vlade, njegovi politiki in privrženci množično nosili polena za grmade, na katerih naj bi skurili slovenske novinarje, ker smo mednarodni skupnosti pojamrali, da oblast duši medijsko svobodo. Za narodove izdajalce so nas ozmerjali. Ne vem pa točno, ali je premierjeva dobrota preprečila ta obračun z izdajalci v srednjeveškem slogu ali je bil kriv dež, da grmade niso zagorele. Strašen srd je pograbil Janševo opozicijo in nekatere domoljubne poštene intelektualce, ko so narodovi izdajalci na referendumu dve leti nazaj podprli arbitražo s Hrvaško in ji s tem odprli duri v EU. To je bila tako podla ataka na lastno državo, da me ne bi čudilo, če bi naš edini otok, torej Blejski otok, spremenili v Goli otok, in nanj stlačili to izdajalsko golazen. Dobro, v obeh primerih, pa še nekaterih drugih, kot je bil denimo pohod trenirkarjev, zdravo nacionalno jedro ni poseglo po odločilnejših in učinkovitejših ukrepih v bran domovine, a je vsaj jasno postavilo mejo med nedomoljubjem in demokracijo. Danes pa jih nikjer ni. Samo tvitajo in fejsbukajo, zato pa nič ne berejo in ne vedo, da je izdajalski duh, ki nas osira po svetu, znova dvignil glavo. Če ne bi vlada množično odpovedala naročnine na Dnevnik, bi minister Vizjak s svojim toplim glasom kolegom na seji vlade lahko bral intervju z gospodom Francetom Bučarjem v Objektivu, ki je, če pogledamo samo nekaj odlomkov, navaden protidržavni pamflet: "... ali je to, kar imamo, država? To ni država v modernem smislu besede, to je amalgam med vzhodnjaško despotijo in anarhizmom... korakali smo proti korporativnemu fašizmu... Mene je zgrozilo že spremenjeno razmerje med policijo in pravosodjem. To dvoje gre skupaj samo v fašizmu... To, kar imamo v središču Ljubljane, ni niti skupščina. To je zgolj kulisa za politične stranke, kjer se blokovsko glasuje za odločitve, ki so jih sprejeli strankarski vrhovi... nam se dogaja orbanizacija države" itd. Ali gospodje v vladi ne vidijo, kaj se dogaja? Takšne izjave so tako protidržavne in protidomoljubne, da bi jih moralo tožilstvo preganjati po uradni dolžnosti. Kje so demantiji, protesti, množična zborovanja, goreče grmade? Komaj smo po težkih mukah spet dobili eno pravo demokratično oblast, že iz bele Ljubljane letijo tajne diplomatske depeše v Belo hišo, Kremelj, Banske dvore in Elizejsko palačo. Saj poznate, diplomati. Nič ne razumejo, potem pa Obama, Putin, Milinović in Hollande berejo: "... Slovenija korak do fašizma, parlament navadna štala, država niha med anarhizmom in despotijo, vlada štiri tedne igra monopoli s sindikati, premier pa pleza po grških gorah..." In potem se čudimo, da v našo deželico nihče noče investirati, da z nami nočejo poslov sklepati, da nas gledajo kot dvoglavo tele. Janša je bil pri Merklovi in da bi vsaj poskusil omiliti škodo, ki nam jo je v svetu povzročil starosta Bučar. Lahko bi denimo napletel "Angelca, Bučarja je novinar narobe razumel, vse je nesramno iztrgal iz konteksta" ali vsaj "Angelca, možak je v letih, pa vprašanja ni razumel in je v resnici govoril o Srbiji." Nič od tega. Amater! In namesto da izkušenega diplomata, kot je dr. Rupel, nemudoma pošlje na letečo turnejo od ZDA preko Bocvane do Gruzije in Nepala, kjer bi, spreten in nabrit, kot je, politikom razložil, da so Bučarjeve besede medijska udbovska provokacija in da so Sloveniji sovražni elementi vse to Bučarju podtaknili, Dimitrija v tem kritičnem trenutku za državo pošilja za konzula v Trst in na kavico k Miramaru. Ta vladni molk, to nedelovanje, ta ignoranca so izdajstvo države in svetlih dosežkov revolucije iz leta 1991, da bodo po svetu še rekli: "Pa saj ta Bučar ima prav!"

Babice se v grobu obračajo

Kriza in nostalgija gresta z roko v roki. Bolj ko nam stiskajo pas, bolj se spominjamo dobrih starih svinčenih časov. Tega seveda nobena sedanja oblast ne mara, kajti spogledovanje s preteklostjo hromi naš pogumni korak v prihodnost. Negotovo, zamegljeno, a kot nam obljubljajo, še lepšo, kot je kdajkoli bila. Stopimo korak stran od ideološkosti poveličevanja "tistih" časov, k čemur se zatekajo protirazvojne stranke (zanimivo, da so proti razvoju vedno leve in tiste iz opozicije), in poglejmo v naš vsakdan. Kdo je, razen modnih kreatorjev, v retro trendu našel tržno nišo? Proizvajalci in trgovci hrane! Ste opazili na policah poplavo izdelkov, ki nas vračajo v čas samoupravljanja, tozdov, popustov na vlakih K-15 in sindikalnih svinjskih polovic? Meni so se pred dnevi kar orosile oči, ko sem zagledal piškote po "receptu babice Eme". Potem so bili tam še eni piškoti "Tako, kot so pekle naše babice". Grem naprej in najdem ajvar "Iz babičine shrambe", pa kmečke klobase, kot da bi obstajale tudi mestne klobase, in babičini rezanci. Vse to pa v ličnih embalažah. Takoj se vidi zdravo in okusno. Kakšno pa naj bi bilo, če je babičino? Spomnim se, kako je moja babica Klara zgolj z nekaj moke, enim jajcem, malo masla, deci mleka, koščkom kvasa, ki so ga z nitko rezali v trgovini, in pestjo mletih orehov ali maka (v svinčenih časih več ni imela) pekla takšne sladice, da so angeli padali na glavo. In zdaj se vračajo tisti časi. Potem pogledam sestavo, da se še malo spomnim tiste skromnosti. Tam pa je zdravo in okusno narejeno še z natrijevim benzoatom, ojačevalcem okusa, E250, E341, kalijevim sorbatom (ni strupen, a draži oči in dihala), mononatrijevim glutamatom, moč pa je najti sledi mleka, orehov, arašidov in arašidovega masla in še česa. Pa kje, za vraga, so se vzele te babice? Moja, ki je imela samo štiri razrede osnove šole, prav gotovo v sirovo pogačo ni tlačila dinatrijevega gvanilata. Te novodobne babice so ali daljne sorodnice Lucrezie Borgia, ki je menda v pehanju za oblastjo zastrupila vse živo okrog sebe, ali pa kuhajo in pečejo po zapiskih Nobelove nagrajenke za kemijo Marie Curie. Pa so mi lepo rekli naši politiki, ne oziraj se nostalgično za časi, ko so babice ajvar delale samo iz paprik.